Znanstveniki sicer že dlje časa opozarjajo, da podnebne spremembe pomenijo povečano tveganje za širjenje bolezni, ki jih prenašajo živali. Tako je, kot poroča Reutres, eden izmed vodilnih strokovnjakov pri WHO Jeremy Farrar pred nedavnim opozoril, da bo zaradi podnebnih sprememb denga v tem desetletju postala velika grožnja v južnem delu ZDA, južni Evropi in nekaterih delih Afrike, saj višje temperature ustvarjajo pogoje za širjenje komarjev, ki prenašajo okužbo.

Denga je virusna vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Pojavlja se v tropskih in subtropskih predelih sveta, predvsem v urbanih predelih Afrike, centralne in južne Amerike, jugovzhodne Azije, vzhodnega Mediterana in zahodnega Pacifika. Kot poroča NIJZ, so v zadnjih letih zabeležili posamezne avtohtone primere denge v Franciji, na Hrvaškem ter na Portugalskem otoku Madeira. Bolezen se pojavlja običajno v deževnem obdobju oz. poleti in jeseni. V Sloveniji se denga ne pojavlja. Slovenski državljani so se z virusom denge okužili na potovanju oz. bivanju v tropskih krajih, je zabeleženo na straneh NIJZ.

Bolezen je že dolgo prisotna v večjem delu Azije in Latinske Amerike, kjer vsako leto po ocenah povzroči 20.000 smrti. Stopnje bolezni so se od leta 2000 po vsem svetu povečale za osem odstotkov, predvsem zaradi podnebnih sprememb ter povečanih migracij ljudi in urbanizacije, je Farrar ocenil za Reuters. Letos WHO pričakuje skoraj rekordne stopnje prenosa. Bangladeš trenutno doživlja najhujši izbruh doslej, ki je terjal že več kot 1000 smrtnih žrtev. 

Farrar je poudaril, da se bo okužba verjetno razmahnila in postala endemična v južnih delih Združenih držav, Evrope in Afrike – vseh regijah, kjer je že prišlo do lokalnega prenosa –, saj bodo zaradi globalnega segrevanja nova območja postala veliko bolj gostoljubna za komarje, ki jo širijo. To bo povzročilo velik pritisk na bolnišnične sisteme v številnih državah, je opozoril.

Podnebne spremembe, ki med drugim vplivajo na vedno pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, predstavljajo naraščajoče tveganje za naše zdravje, smo že pisali. Posledice podnebnih sprememb prinašajo širjenje prenosljivih in kroničnih bolezni in daljše vročinske valove, ki prav tako prinašajo zdravstvena tveganja, opozarjajo nemški znanstveniki. Tudi ti so v poročilu inštituta o vplivu podnebnih sprememb v Nemčiji, objavljenem v Journal of Health Monitoring, so avtorji  opozorili na azijske tigraste komarje, ki lahko širijo dengo, rumeno mrzlico in virus zika. Ti se selijo v nove regije, ki so bile prej prehladne za to vrsto.

Kot še en primer pa so izpostavili nedavni prihod tropskih klopov v državo. Vrsto klopov Hyalomma, ki je navajena na tropsko vročino in živi v Afriki, Aziji in Južni Evropi, so v Nemčiji odkrili na domačih živalih, konjih in ovcah, in sicer podvrsti Hyalomma marginatum in Hyalomma rufi. Vrsta ni le občutno večja od v Nemčiji običajnih klopov, temveč lahko prenaša povzročitelje drugih bolezni. Prenašajo lahko povzročitelje različnih bolezni, tudi virusnega povzročitelja krimsko-kongoške hemoragične mrzlice. Eden od v Nemčiji odkritih primerkov je prenašal nevarno bakterijo Rickettsia aeschlimannii, ki je povzročitelj pegavice. Ta pri ljudeh povzroča spremembe na koži in vročino, smo poročali.

Kako se prenaša virus denge? 

Virus denge se na človeka prenese s pikom okuženega komarja Aedes, najpogosteje Aedes aegypti, lahko pa tudi Aedes albopictus (tigrasti komar). Komar se okuži ob piku bolnika z dengo in lahko prenese bolezen na drugega človeka po osmih do desetih dneh. Neposredni prenos virusa denge s človeka na človeka ni mogoč. V izjemno redkih primerih se okužba lahko prenese preko darovane krvi z okuženega darovalca na prejemnika transfuzije ali ob presaditvi organa. Mogoč je tudi prenos okužbe z matere na plod, pojasnjujejo na NIJZ. 

Za kakšno bolezen gre? 

Okužba z virusom denge poteka najpogosteje (t. j. v 75 % primerov) brez simptomov. Kadar se simptomi pojavijo, je bolezen največkrat podobna gripi. Glavni simptomi in znaki so visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaj. Lahko se pojavijo tudi blage krvavitve (npr. iz nosu ali dlesni ter pojav modric po koži). Običajno imajo majhni otroci ter ljudje s prvo okužbo z virusom denge blažji potek bolezni kot starejši otroci in odrasli.

Pri 5 odstotkih okuženih bolezen lahko napreduje v hudo obliko bolezni, t. i. denga hemoragično vročico ali denga šok sindrom, ki lahko ogroža življenje. Za to obliko bolezni je značilno, da v obdobju visoke temperature in znakov splošnega slabega počutja, ki traja od dva do sedem dni, sledi najprej padec vročine. Temu nato sledijo trdovratno bruhanje, hude bolečine v trebuhu in težko dihanje. Pojavijp se povečana nagnjenost h krvavitvam, ki se kaže kot podplutbe, krvavitev iz nosu in dlesni ter v nekaterih primerih notranje krvavitve. Ti simptomi in znaki napovedujejo začetek 24 do 48 ur trajajočega kritičnega obdobja, pri katerem pride do povečane prepustnosti malih krvnih žilic (kapilar), zaradi česar pride do uhajanja tekočine iz krvožilnega sistema v okoliška tkiva. Posledica so motnje v delovanju krvožilnega sistema, ki lahko vodijo v stanje šoka, za katerega so značilni padec krvnega tlaka in motnje v prekrvavitvi življenjsko pomembnih organov. V kolikor stanja ne zdravimo, lahko nastopi smrt, simptome in zaplete opisujejo na NIJZ.