Zimbabve in Namibija bosta pobili na desetine slonov, da bi nahranili ljudi, ki se soočajo s sušo, poroča AP. Državi sta namreč že objavili načrte za zakol več sto divjih slonov in drugih živali, da bi nahranili lačne prebivalce, ki se soočajo s hudo sušo v južnoafriških državah. Zimbabve je tako v ponedeljek sporočil, da bo dovolil usmrtitev 200 slonov, da se bo njihovo meso lahko razdelilo med skupnosti v stiski, medtem ko v Namibiji poteka pokol več kot 700 divjih živali. Med njimi bodo pokončali tudi 83 slonov. 

FOTOGALERIJA

1 / 2

FOTO: AP

Tiskovni predstavnik zimbabvejske uprave za nacionalne parke in divje živali Tinashe Farawo je za AP pojasnil, da bodo dovoljenja za lov na slone izdana v skupnostih, ki potrebujejo pomoč, in da bo pod streli najprej končalo le nekaj od skupne kvote 200 živali. "Odstrel bomo začeli takoj, ko bomo končali z izdajo dovoljenj," je dejal Farawo. Izpostavil je, da bodo sloni odvzeti z območja, kjer je populacija preveč razširjena. 

Lov bo potekal na območjih, kot je narodni park Hwange v sušnem delu države, kjer med ljudmi in divjimi živalmi že divja vse večja konkurenca za hrano in vodo, saj zaradi naraščajočih temperatur naravni viri postajajo vse redkejši. Narodni park Hwange je sprejel več kot 45.000 slonov, zdaj pa jih lahko vzdržuje le 15.000, je izpostavil Farawo. Celotna populacija države s približno 100.000 sloni je dvakrat večja od tiste, ki jo zmorejo preživeti nacionalni parki, so izračunali uradniki parka. 

Suša vpliva tudi na živali, poginilo več kot 100 slonov 

Eden najhujših El Ninov doslej je še dodatno poslabšal razmere, saj je agencija za nacionalne parke decembra sporočila, da je zaradi suše poginilo več kot 100 slonov. Farawo je dejal, da bi lahko v prihodnjih tednih zaradi žeje in lakote umrlo še precej več živali, saj država vstopa v najbolj vroče obdobje v letu.  

Namibijska vlada je prejšnji mesec že dobrila usmrtitev 723 živali, med drugim 83 slonov, 30 povodnih konjev, 60 bivolov in 300 zeber. Ministrica za okolje Zimbabveja Sithembiso Nyoni je prejšnji teden v parlamentu povedala, da je dala zeleno luč za program odstrela. "Zimbabve ima več slonov, kot jih potrebuje, več slonov, kot jih lahko sprejmemo," je opozorila.  Razkrila je, da se vlada pripravlja na podoben scenarij kot Namibija: "Izdali bomo dovoljenja, ki bodo omogočila lov na slone. Zaposlili bomo tudi delavke, da posušijo meso, ga zapakirajo in zagotovijo, da pride do nekaterih ranljivih skupnosti, ki nujno potrebujejo beljakovine."

Živali bodo pridobili iz petih namibijskih nacionalnih parkov, kjer si prav tako prizadevajo zmanjšati število slonov zaradi vedno več konfliktov med ljudmi in divjimi živalmi. "To je potrebno in je v skladu z našo ustavo, ki  dovoljuje, da se naši naravni viri lahko uporabljajo v korist namibijskih državljanov," je za AP pojasnil tiskovni predstavnik ministrstva za okolje Romeo Muyunda. 

PREBERI ŠE

Sestradana in presušena Afrika: 'Na polju ni niti enega zrna'

'Odločitev vlad je razumljiva' 

Bocvana, ki leži med Zimbabvejem in Namibijo, ima s 130.000 največjo populacijo slonov na svetu, vendar za razliko od dveh sosednjih držav ni napovedala zakola slonov, da bi tako nahranila svoje ljudi. Guyo Roba, strokovnjak za prehransko varnost in kmetijstvo pri okoljskem think tanku Jameel Observatory s sedežem v Keniji, je dejal, da so vladni ukrepi v Zimbabveju in Namibiji pravzaprav razumljivi glede na obseg suše in stanja  živalskih populacij, ki presega nosilno zmogljivost držav. "Čeprav se morda zdi kontroverzno, so vlade razpete med tem, da ostanejo zveste nekaterim svojim obveznostim na mednarodni ravni v smislu ohranjanja narave in vrst ter zagotavljanja preživetja za svoje prebivalstvo," je izpostavil Roba.

Afrika že dolgo v kripljih suše 

Unicef opozarja, da katastrofalne razmere ne vladajo le v Zimbabveju. Predsednik Malavija je tako začetek leta zaradi posledic El Niña razglasil izredne razmere v 23 od 28 okrožij v državi. Pomanjkanje padavin, poplave in dolgotrajna sušna obdobja so povzročili hudo škodo na pridelkih in pridelavi hrane, kar je prizadelo dva milijona gospodinjstev, kar po ocenah znaša 9 milijonov ljudi, od tega 4,59 milijona otrok. V Južnem Sudanu so med najbolj ogroženimi zaradi podnebnih sprememb prav otroci in mladi.  

V Zambiji je vlada zaradi suše, ki je prizadela 6,5 milijona ljudi, od tega 3 milijone otrok, nedavno razglasila nacionalne izredne razmere. Zaradi naraščajočih temperatur in omejenih vodnih virov so se mnoge družine znašle na robu preživetja, otroci pa se soočajo s povečanim tveganjem za podhranjenost, dehidracijo in bolezni. Po pričakovanjih bo letos v tej državi 2,4 milijona ljudi resno ogroženih zaradi pomanjkanja hrane.

"Podnebna kriza je resnična grožnja otrokom in skupnostim v vzhodni in južni Afriki. Podnebni pretresi vplivajo na elemente, ki jih otroci potrebujejo za preživetje in razvoj, vključno s čisto vodo, hrano, zavetjem, učenjem in varnostjo. Zapiranje šol onemogoča razvoj in napredke otrok na področju izobraževanja. Skupnosti, ki so odvisne od kmetijstva, se soočajo z izgubo pridelka, zaradi česar so otroci podhranjeni ali prisiljeni v otroško delo, da bi lahko družinam zagotovili dohodek. Zaradi ovir pri dostopu do pitne vode so otroci izpostavljeni boleznim, ki ogrožajo njihovo preživetje in povzročajo prisilno razseljevanje," opozarja Eva Kadilli, UNICEF-ova regionalna direktorica za vzhodno in južno Afriko.