Da so gozdovi t. i. ponori ogljika, je že znano. Tako denimo na Gozdarskem inštitutu Slovenije pojasnjujejo, da je "ogljik vezan v nadzemni del (drevje), podzemni del (koreninski del), odmrlo biomaso (leseni del), opad in gozdna tla. Največje količine ogljika so vezane v nadzemni del in gozdna tla. Vrednosti količin so zelo variabilne, odvisne so od drevesne vrste, globine tal, podnebja, lokalnih mikroklimatskih posebnosti in drugih dejavnikov. Na sekvestracijo ogljika v gorskih gozdovih vpliva padavinski/vodni režim, temperatura zraka, pojavljanje suš, neurij, poplav, vetrolomov, napadi insektov, požari, sečnja gozdov, erozija, gradnja infrastrukture." 

 A novi podatki dokazujejo, da gozdovi v boju s podnebnimi spremembami še zdaleč niso zgolj skladišča ogljika, ampak da precej pripomorejo k temu, da je zrak v okolici hladnejši, piše Guardian.  Raziskovalci iz ZDA in Kolumbije so tako ugotovili, da gozdovi ohranjajo planet vsaj za pol stopinje Celzija hladnejši.  Gre za prvo raziskavo, ki je natančno opredelila prednosti različnih gozdov. Ugotovitve so pokazale, da pas tropskih deževnih gozdov, ki zajema Latinsko Ameriko, osrednjo Afriko in jugovzhodno Azijo, ustvari največ lokalnih in globalnih koristi za podnebje. 

V tropih – vse od Brazilije in Gvatemale do Čada, Kameruna in Indonezije – je učinek hlajenja gozdov za več kot eno stopinjo Celzija, so ugotovili. Kot je za Guardian raziskavo komentiral eden od njenih avtorjev Louis Verchot, drevesa še vedno, kljub novim dokazom, da so več kot to, odločevalci vidijo zgolj kot skladišča ogljika, tu pa se razumevanje njihovih koristnih učinkov na naš planet konča. Zato bi se morali zavedati, da so gozdovi ključ tako za blaženje podnebne krize kot tudi za prilagajanje na podnebno krizo, poudarja. 

Gozdovi nas ščitijo pred ekstremno vročino, sušami in poplavami 

Deforestacija ima uničujoče učinke na biodiverziteto, prehransko varnost in segrevanje planeta. IPCC je v nedavnem poročilu človeštvo opozoril na to, kako katastrofalne posledice se nam obetajo, če se bodo temperature ozračja še dvigovale.  Ugotovitve raziskave so bile objavljene v znanstveni reviji Frontiers in Forest and Global Change. Poglavitni poudarek pa je, da nas gozdovi ščitijo pred ekstremno vročino, sušami in poplavami, ki smo jim v času podnebne krize priča vse pogosteje. 

Michael Coe, direktor centra Woodwell Climate Research Center je za Guardian poudaril, da bi bil brez gozdov, ki jih imamo zdaj, planet še bolj vroč in vreme še bolj ekstremno. Gozdovi nam zagotavljajo zaščito pred najbolj črnimi scenariji, zato jih moramo ohraniti za vsako ceno. 

A žal v Amazoniji, pljučih sveta, vsak mesec pade nov neslavni rekord v deforestaciji. Krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 znova doseglo rekordno raven. Največji tropski deževni gozd na svetu je od začetka leta izgubil 3750 kvadratnih kilometrov džungle, kar je najslabša številka v tem obdobju od začetka beleženja leta 2016. 

Okoljevarstveniki in predstavniki opozicije vladi brazilskega predsednika Jaira Bolsonara očitajo, da njegova politika spodbuja velika podjetja k uničevanju okolja. Bolsonaro namreč spodbuja rudarsko in kmetijsko dejavnost na zaščitenih območjih. Kritiki mu očitajo tudi, da podpira nekaznovanost iskalcev zlata, kmetov in trgovcev z lesom, ki so vpleteni v nezakonito krčenje gozdov. Po podatkih nevladne organizacije Climate Observatory je glavni vladni organ za varstvo okolja lani porabil le 41 odstotkov svojega proračuna za nadzor.