Raziskovalci z Imperial College London so v novi raziskavi merili, kako temperatura zraka vpliva na zmogljivost letenja čmrljev. V raziskavi so merili motivacijo čmrljev za letenje in njihovo vzdržljivost pri različnih temperaturah, piše Independent.

Ugotovili so, da je zmogljivost letenja pri čmrljih najvišja oziroma najbolj optimalna med 25 in 27 stopinjami Celzija.  Nad to temperaturo pa je njihova zmogljivost za letenje pričela upadati. Rezultati so zaradi naraščajočih temperatur v Evropi, ZDA, Kanadi in celo Sibiriji zaskrbljujoči, opozarjajo znanstveniki. 

Skupina znanstvenikov, ki stoji za raziskavo, je zapisala, da rezultati raziskave kažejo, da imajo lahko čmrlji, ki jih najdemo v severnejših zemljepisnih legah,  sicer koristi pri letenju zaradi višjih povprečnih temperatur, vendar pa lahko to negativno vpliva na populacije v južnejših zemljepisnih legah, kjer temperature ozračja pogosto presežejo 27 stopinj Celzija.

Znanstveniki opozarjajo, da so vročinski valovi zaradi podnebnih sprememb vedno bolj vroči in vedno bolj pogosti. Vodja raziskave Daniel Kenna je za Independent dejal: "Podnebne spremembe so običajno razumljene kot negativne za populacije čmrljev, a rezultati naše raziskave kažejo, da so za populacije na določenih delih zemeljske poloble lahko celo pozitivne. A vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so pozebe in vročinski valovi, ki smo jim priča v zadnjih letih, prinašajo temperature, ki zavirajo zmogljivost letenja čmrljev."

Kot je pojasnil, je to tveganje največje za živali, ki ne morejo zamenjati svoje lokacije med letnim časom, če razmere postanejo neugodne za njihovo delovanje. Temperatura je namreč zelo pomemben dejavnik za določanje, kako učinkovito bodo žuželke letele. Če je premrzlo, njihove ’letalne mišice’ namreč ne morejo delovati dovolj hitro, da bi te lahko letele. Če pa je temperatura zraka previsoka, se lahko žuželke med letom pregrejejo.  Rezultati meritev kažejo, da čeprav lahko čmrlji pri optimalni temperaturi preletijo okrog tri kilometre, se lahko ta povprečna razdalja letenja zmanjša na manj kot kilometer, ko se temperature dvignejo na 35 stopinj Celzija. Pri 10 stopinjah Celzija pa so zmožni preleteti le nekaj sto metrov, so še ugotovili.

Opraševalci izjemnega pomena za našo prehransko varnost

Danilo Bevk je na strani projekta Life Natura Viva, ki je pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), opozoril, da so opraševalci pomembni za našo prehransko varnost: "Opraševanje žuželk je pomembno tako za kmetijstvo kot naravo oziroma biodiverziteto. Potrebuje ga namreč približno 80 % kmetijskih in divjih rastlin. Opraševanje ne vpliva samo na količino, ampak tudi na kakovost hrane. Ugotovili so, da se na cvetovih, ki so bolje oprašeni, razvijejo ne le večji, ampak tudi lepši, bolj obstojni in bolj hranljivi plodovi."

Kot še pojasnjuje, je bilo poleg medonosne čebele, ki je najbolj znana opraševalka, je bil v Sloveniji doslej najdenih še več kot 570 vrst divjih čebel: "Mednje sodijo čmrlji in čebele samotarke. Čmrlje gotovo poznate, verjetno pa ne veste, da v Sloveniji živi kar 35 vrst. Podobno kot medonosna čebela tudi čmrlji živijo v družinah, ki jih sestavljajo matica, delavke in del leta tudi samci. So pa družine čmrljev veliko manjše in štejejo največ nekaj sto osebkov, medtem ko je v čebelji družini več deset tisoč delavk. Druga razlika pa je, da so čmrlje družine kratkotrajne. Nastanejo pomladi in najkasneje jeseni propadejo. Pri čmrljih namreč prezimijo samo v zadnjem letu izlegle matice. Vsi čmrlji, ki jih vidimo zgodaj pomladi, so torej matice."

Čmrlji in čebele samotarke so izvrstni opraševalci, je izpostavil: "Čmrlji na prvi pogled delujejo nerodni in počasni, a v resnici ni tako. Če jih opazujemo, vidimo, da so zelo hitri. V enakem času oprašijo dva do štirikrat toliko cvetov kot čebele, kljub hitrosti pa na cvetu pustijo več cvetnega prahu, kar je za opraševanje najpomembnejše. Cvet lahko tudi stresejo, kar še izboljša opraševanje, pri nekaterih rastlinah, npr. paradižniku pa je to nujno. So tudi zelo marljivi, oprašujejo od zgodnjega jutra do poznega večera. En čmrlj tako opravi veliko več dela kot ena čebela. Tudi čebele samotarke so izjemno učinkovite. Ena samotarka lahko opravi delo kar stotih medonosnih čebel," je dodal Bevk.

Spremembe v okolju so opraševalce v zadnjih desetletjih zelo prizadele. Pisanih cvetočih travnikov je vedno manj. Ogrožajo jih tudi nepravilna uporaba pesticidov in bolezni. Čmrlji in čebele samotarke tudi vedno težje najdejo primerno mesto za gnezdenje: "Opraševalcem moramo zagotoviti hrano, prostor za gnezdenje in zdravo okolje. Ključno je ohranjanje pisanih cvetočih travnikov, ki so najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev. Tako bodo imeli hrano tudi potem, ko bo sadno drevje odcvetelo. Na takih travnikih mnogi opraševalci tudi gnezdijo. Samotarkam lahko pripravimo tudi gnezdilnice. Prehranske razmere lahko izboljšamo tudi s sejanjem medovitih rastlin. Če uporabljamo fitofarmacevtska sredstva, pa moramo ravnati strogo v skladu z navodili. Le tako bodo opraševalci lahko še naprej opravljali svoje pomembno poslanstvo," še poudarjajo v projektu Natura Viva pod okriljem NIB.