Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Science, je še povečala zaskrbljenost raziskovalcev, da pljuča sveta, nepogrešljivi ekosistem za preživetje na tem planetu, drsi proti točki preloma. Iz nekoč neokrnjenega gozdnega ekosistema tako postaja degradirano okolje. 17 odstotkov amazonskega pragozda je bilo sicer v zadnjega pol stoletja povsem izsekanega, saj je Brazilija razširila kmetijske površine, da bi zadovoljila vedno večje zahteve potrošnikov po svetu. V pljučih sveta vsakih 17 sekund posekajo drevo, kar pomeni 1,5 milijona dreves na dan. 

Leta 2021, ko je stopnja deforestacije v Amazonskem gozdu skokovito porasla, je bilo posekanih 474,8 milijona dreves, je nepredstavljive številke za naš portal že predstavila Natália Suzuki, raziskovalka družbenih realnosti brazilskega podeželja iz organizacije Reporter Brasil. O tem smo sicer podrobneje pisali tukaj. 

Kot razkriva nova raziskava, pa sta človeška aktivnost in suša degradirali več kot tretjino amazonskega deževnega gozda, kar dvakrat več, kot so znanstveniki predvidevali doslej, piše Guardian. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, so ognjeni zublji, uporaba zemljišč za gojenje monokultur, pomanjkanje vode in sečnja oslabili kar 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda, ki je zdaj veliko bolj dovzeten za številna tveganja.  

Pod vladavino Bolsonara se je nezakonito krčenje gozdov od leta 2018 do 2021 povečalo za kar 57 odstotkov. 90 odstotkov površine gozdov so posekali, da so tam vzpostavili prostor za živinorejo in pridelavo krme za živinorejo. Kot smo poročali, naj bi se v zadnjem mesecu Bolsonarovega vladanja krčenje amazonskega pragozda povečalo za kar 150 odstotkov v primerjavi z letom prej. Brazilska živinoreja pa ob tem povzroči kar petino skupnih emisij ogljikovega dioksida, ki so posledica krčenja gozdov. 

Mega požari v prihodnosti 

Ekosistem je tako zdaj bolj suh in zato bolj nagnjen k požarom, zato avtorji študije svarijo pred mega požari v prihodnosti. Največji deževni gozd na svetu je tako tudi manj sposoben uravnavati podnebje in padavinske vzorce, shranjevati ogljik, zagotavljati življenjski prostor drugim vrstam, nuditi preživetje lokalnim prebivalcem.  

Pomanjkanje vode je večinski razlog za povečanja degradacije Amazonije na 38 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi 17 odstotki. Suša vedno bolj skrbi znanstvenike, saj zelo poveča ranljivost gozdov za požare in zmanjša njihovo sposobnost samoobnavljanja, še pojasnjujejo v poročilu. 

To ima številne negativne učinke v širši regiji, vključno z območji za proizvodnjo hrane, ki so odvisna od vode za zalivanje pridelkov. Najbolj zaskrbljujoče je to, da odpira spekter uničujoče povratne zanke, v kateri zaradi suše gozd postane manj sposoben črpati vodo, kar vodi v še večjo sušo.

Škoda v pragozdu, ki sega na ozemlje devetih držav, je tako še večja od prejšnjih ocen. Zaradi grozečega kolapsa pragozda so pozvali k takojšnjim ukrepom za zajezitev sprememb v njem. "Ukrepi za preprečevanje najhujših sprememb so znani, uvesti pa jih moramo takoj," so zapisali in opozorili, da bi uničenje amazonskega pragozda vodilo do usodnih posledic za svetovno biosfero in za celotno človeštvo, pa poroča STA. 

Novi brazilski predsednik je obljubil boj proti krčenju gozdov v Amazoniji

"Brazilija se je vrnila v svet. Zelo odločno se bomo borili proti nezakonitemu krčenju gozdov v Amazoniji," pa je ob menjavi oblasti, ki je rekordno izsekala deževni gozd, dejal Luiz Inacio Lula da Silva in pri tem napovedal ustanovitev ministrstva za domorodce, ki bo ščitilo ranljive skupnosti v tej obsežni regiji. "Brez zaščitene Amazonije ni svetovne podnebne varnosti in ni nam treba povzročiti krčenja niti enega metra amazonskega pragozda, da bi bili še naprej ena največjih proizvajalk hrane na svetu," je opozoril.