EKOLOGIJA

Zapade skoraj pol manj snega kot pred 50 leti: kako bo to zimo?

printNatisnimessage6
Z našim hišnim vremenarjem Rokom Nosanom smo se pogovarjali o tem, zakaj je tako težko napovedati, ali bo snežilo in kako debela snežna odeja nas bo pričakala. Pojasnil je tudi, da je trend zmanjševanja snega v Sloveniji zelo izrazit. Danes zapade za skoraj polovico manj snega, kot ga je zapadlo pred 50 leti, ponazori. Količina snega in trajanje snežne odeje v nižinah bosta to zimo najverjetneje ostala pod 30-letnim povprečjem, napoveduje Nosan.

Dandanes se večkrat zgodi, da vremenoslovci napovedo snežno pošiljko, številni pa potem razočarano zrejo skozi okno v zeleno pokrajino. Naš hišni meteorolog Rok Nosan pojasnjuje, zakaj je danes napovedovanje, kakšna bo snežna odeja, nehvaležno opravilo.  Na mejo sneženja in količino zapadlega snega vpliva veliko dejavnikov, ki jih je težko natančno predvideti, razlaga: "Sneženje pri eni stopinji nad ničlo je nekajkrat manj učinkovito kot sneženje pri nič stopinj Celzija. Ključno vlogo igra tudi intenziteta padavin. Močnejše padavine lahko lokalno znižajo temperaturo in pospešijo prehod dežja v sneg, medtem ko pri šibkih padavinah sneženje pogosto ostane omejeno na višje predele."

Slovenijo je pobelil sneg
Slovenijo je pobelil snegFOTO: Bobo

Zaradi zelo razgibanega reliefa Slovenije, ki vpliva tako na temperature kot na veter in posledično tudi na jakost padavin, pogosto pride do zelo velikih razlik že na kratkih razdaljah. Pomemben dejavnik je tudi gostota snega, ki je odvisna od temperature zraka in vlažnosti, našteva. Pri nižjih temperaturah nastane lahek, puhast sneg, ki se hitreje kopiči, medtem ko pri temperaturah okoli ničle zapade moker, težek sneg, ki zasede manjši volumen. To pomeni, da ista količina padavin lahko ustvari zelo različne višine snežne odeje, dodaja. Ti dejavniki skupaj prispevajo k temu, da je natančno napovedovanje snežne odeje pogosto zahtevno in nehvaležno opravilo.

Kako na napovedovanje snega v zadnjih časih vplivajo podnebne spremembe?

Podnebne spremembe same po sebi ne vplivajo neposredno na zmožnost napovedovanja snega. Vremenski modeli, ki jih uporabljamo za pripravo napovedi, temeljijo na trenutnih in prihodnjih atmosferskih pogojih, kot so temperatura, zračna vlaga, tlak in premiki vremenskih sistemov. Ti parametri omogočajo oceno, kje in koliko snega bo zapadlo, ne glede na dolgoročne podnebne spremembe, razloži.

"Res pa je, da podnebne spremembe postopno spreminjajo vzorce snežnih padavin. Opazen je trend upadanja skupne količine snega, premik meje sneženja na višje nadmorske višine in krajše trajanje snežne odeje, zlasti v nižinah," dodaja.  

Koliko snega je letos v visokogorju? Je zima doslej v gorah (pre)mila?

Na Kredarici, naši najvišji meteorološki postaji, 23. decembra beležijo le 35 centimetrov snega, kar je približno petkrat manj od povprečja za ta čas. To je posledica prevladujočega suhega vremena v novembru in decembru. K milim razmeram pa so dodatno prispevale tudi nadpovprečno visoke temperature, ki so zaradi pogoste inverzije vztrajale v višjih legah, pojasnjuje Nosan. 

Slovenijo je pobelil sneg
Slovenijo je pobelil snegFOTO: Bobo

Kakšne so napovedi za to zimo?

Letošnja zima bo predvidoma nekoliko hladnejša od zadnjih nekaj zim, a v primerjavi z zimami, ki smo jih imeli nekoč, bo še vedno precej mila. Količina snega in trajanje snežne odeje v nižinah bosta najverjetneje ostala pod 30-letnim povprečjem, napoveduje Nosan. 

Kako se količina snega v Sloveniji z leti znižuje?

Trend zmanjševanja snega v Sloveniji je izrazit. Število dni s snežno odejo se je opazno zmanjšalo, zlasti v nižinah, kjer sneg redko vztraja več kot nekaj dni. V preteklosti so bile zime daljše in bolj zasnežene, tudi na območjih z nižjo nadmorsko višino, pripoveduje. 

Sneg zajel Slovenijo
Sneg zajel SlovenijoFOTO: Bobo

Višina snežne odeje je prav tako v upadanju. Tako v nižinah kot tudi v sredogorju so dolga obdobja z debelejšo snežno odejo vse redkejša. To je posledica višjih zimskih temperatur, ki ne le zmanjšujejo količino zapadlega snega, temveč tudi pospešujejo njegovo taljenje. Obenem je začetek zime vse poznejši, pogosto šele proti koncu decembra ali celo januarja, medtem ko snežna odeja skopni hitreje kot nekoč. 

Podatki Arso kažejo, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla od dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. To pomeni, da se je skupno število dni s snežno odejo od sredine minulega stoletja zmanjšalo za od 14 do 28 dni.

Skupna količina zapadlega snega se zmanjšuje za približno osem odstotkov na desetletje, kar pomeni, da danes zapade za skoraj polovico manj snega, kot ga je zapadlo pred 50 leti, ponazori.