Kot pojasnjuje dr. Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, je bila dinamična situacija zagotovo izjemna – vdor hladnega zraka iznad severne Evrope prek zahodnih Alp v Sredozemlje: "Takšna situacija se v tem obsegu poleti pogosto ne zgodi. Prav tako so v Sredozemlju spremenjeni termodinamski pogoji. Temperature površine morja se naglo povečujejo, posledično se povečuje tudi masa vodne pare v nekem zračnem stolpcu v atmosferi, to pa povečuje potencial za ekstremne padavinske dogodke."
Verižna reakcija
"Pri ekstremnih padavinskih dogodkih, kot smo ga doživeli, gre za verižno reakcijo. Ne moremo pokazati le na en dejavnik," pa pojasnjuje klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. A kot izpostavlja tudi ona, je osnovni dejavnik, ki je vplival na dogajanje, toplota. Vreme ima namreč spomin, izpostavlja: "Od junija dalje so se vode, od Jadranskega morja do Sredozemlja, Atlantika, izredno ogrele. Tako imamo neverjetno tople vode, to je posledica zvišane energijske bilance. Pri podnebnih spremembah vedno opazujemo, kaj se dogaja na kopnem, a v resnici gre večina toplote v oceane." Dogajanje v oceanih je veliko močnejši alarmni zvonec kot dogajanje na kopnem, poudarja. Letos julija je imelo jadransko morje tudi do 30 stopinj Celzija, spomni. To morje pa zato izhlapeva – in bolj ko je toplo, bolj bo izhlapevalo.
Drugi del verige pa je topel zrak, razloži in spomni na vročinski val v Španiji, Grčiji, Italiji in tudi pri nas: "Ta topel zrak lahko uskladišči vso to vodo. In zdaj imamo v zraku ogromno vodne pare." Potreben je samo še en sprožilec. To pa je hladna fronta oz. neko vremensko dogajanje, ki ga imamo vedno. To da še zadnjo piko na i. In ko se začne padavinski proces, je nenadoma bistveno več vode v zraku, zato je tudi več pade na tla: "Znane so tudi številke, vsaka stopinja odklona pomeni sedem odstotkov več vodne pare. Morje je bilo pretoplo za približno štiri stopinje, kar pomeni, da je bilo v zraku že za pol več vodne pare, kot bi lahko bilo normalno. Ko pogledamo padavine, pa so številke še bolj nelinearne – na vsako stopinjo ni dežja več le za sedem odstotkov, ampak kar do 15 odstotkov več. To pomeni, da dobiš intenziven naliv." Zadnji člen, ki lahko pomeni še močnejše padavine, pa je relief: "Povsod, kjer imamo hribe, se pravi Koroška, Krvavec, Gorenjska ..., se lahko zrak še dodatno dviga, kar je za padavine najbolj ugodno."
V kolikšni meri so na dogajanje vplivale podnebne spremembe?
A kot poudarja Kajfež Bogatajeva, je, čeprav je težko izpostaviti samo eno stvar, primarna napaka sistema toplota – vročina, ki je to poletje na voljo. Zato so podnebne spremembe nedvomno botrovale takšni situaciji, meni. Kot izpostavlja, čeprav imamo El Nino v Pacifiku, v ozračju še nikoli ni bilo toliko CO2, še nikoli nismo imeli tako pokvarjene energijske bilance. Sevanje atmosfere, ki na koncu konča v oceanih, še nikoli ni bilo večje. In kot dodaja, to dokazuje tudi simultano dogajanje po svetu – pod vodo imamo namreč Peking, Indijo, Japonci beležijo rekorde, prav tako Severna Amerika: "To se ne dogaja le na eni točki, to se ne dogaja le lokalno. Če se ista zadeva dogaja po svetu, je to najboljši dokaz, da ne gre za naključje in da je zadeva globalna," sklene.
