Spomladi, še preden so se breguljke vrnile iz prezimovališč, so si v društvu ogledali stanje brežin ob Savi v Sneberjah. "Takoj nam je postalo jasno, da je območje izgubilo potencial za rekordne številke, kot smo jim bili priča v lanskem letu. Tudi letos smo jim morali urediti navpične peščene stene za gnezdenje v upanju, da jih prepoznajo kot primerne za gnezditev in se k nam vrnejo v čim večjem številu," so zapisali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

PREBERI ŠE

Sava odnesla rekordno kolonijo breguljk

Številne breguljke so nato nad Savo v bližini urejene peščene stene opazili že maja, ko so nekatere začele kopati gnezdilne rove. Teh rovov so ob prvem obisku našteli 250. Monitoring kolonije so izvedli še nekajkrat, končno število rovov pa se je ustavilo pri 600. Breguljkam je družbo delalo tudi nekaj ptic čebelarjev. "Naravovarstvena akcija je torej znova uspela nad vsemi pričakovanji," so poudarili.

Tovrstne akcije so se po njihovih navedbah izkazale kot zelo pomembne za breguljke. Navpične peščene brežine, četudi nastanejo s pomočjo človeka, namreč takoj prepoznajo kot primerne za gnezdenje, kar po besedah društva niti ne preseneča, saj se vrsta sooča s "hudo stanovanjsko krizo".

"V naravnem rečnem koritu vodna sila sama dolgoročno poskrbi za obilje primernih gnezdišč – strmih peščenih brežin. Zaradi regulacije pa naše reke izgubljajo naravno rečno dinamiko, nove navpične brežine le redko nastanejo in breguljke postajajo vse bolj ogrožene. Praktično vse znane kolonije breguljk ob rekah v Sloveniji so postale popolnoma odvisne od vsakoletnih izvajanj naravovarstvenih akcij s strani članov DOPPS. Vsakršna podpora in posluh pri izvajanju tovrstnih akcij so dobrodošli, sicer bodo breguljke na naših rekah izumrle," so še opozorili.

Potem ko so predlani ob Savi v Sneberjah našteli 15 parov breguljk, jih je bilo lani rekordnih 1300, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Tako velika kolonija pa je redkost tudi v evropskem merilu.