Naravne ujme so žal, tudi zaradi podnebnih sprememb, vse bolj pogoste. V zadnjih desetih letih so gozdove poškodovale štiri večje ujme. Leta 2014 je žledolom prizadel skoraj 602.000 ha gozdov, pozneje pa so sledile še sekundarne namnožitve podlubnikov, ki so napadli poškodovane smreke,  leta 2017 je vetrolom povzročil večje poškodbe na 224.000 ha gozdov,  leta 2022 je požar na Krasu poškodoval 2.902 ha gozdov. Leta 2023 so vetrolom, obilne padavine in podlubniki poškodovali nekaj več kot 200.000 ha gozdov, so spomnili na Zavodu za gozdove Slovenije. 

Obnova gozdov na težko dostopnih terenih 

Hitra in uspešna obnova je ključna za nemoten razvoj gozdov, ki pa jo je težko zagotoviti na težje dostopnih terenih. Zato Zavod za gozdove Slovenije preizkuša tudi nove načine obnove gozda, kot je setev semenskih kroglic s pomočjo brezpilotnih letalnikov – dronov. Kot pojasnjujejo, Zavod za gozdove Slovenije raziskuje nove načine obnove poškodovanih gozdov, a za to pogosto ni na voljo finančnih sredstev. Ko se je ponudila priložnost, da s pomočjo Telemacha Slovenije preizkusijo tudi možnosti setve z droni, so jo z veseljem izkoristili.

Ideja je bila strokovni javnosti predstavljena ob požaru na Krasu leta 2022 in prvič uporabljena na poškodovanih površinah zaradi požara. Za oceno, ali je bila takratna zasaditev uspešna, je še prezgodaj, pravijo: "Za tako oceno je slabih pet mesecev po setvi še prezgodaj reči, saj seme počasi klije. Za realnejšo oceno je treba počakati vsaj eno vegetacijsko dobo, torej eno leto. Uspeh setve bomo preverili s standardnimi metodami ocenjevanja uspešnosti obnove, kot jih sicer izvajamo na Zavodu za gozdove Slovenije."

Kakšne so prednosti takšnega sajenja  semenskih kroglic z droni? Kot odgovarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije, takšno sajenje v Sloveniji preizkušajo na težko dostopnih terenih, kjer je klasična sadnja ali setev semena zaradi strmine terena zelo zahtevna. V semenskih kroglicah, ki so jih uporabili na Boču, so semena avtohtonih drevesnih vrst, ki so primerna za gozdna rastišča na lokaciji sadnje, in sicer lipe, topokrpega in poljskega javorje ter jelke. Zavod za gozdove Slovenije je priskrbel seme in material za izdelavo, saj mora biti posebej strokovno preverjeno, da na območje ne zanašajo bolezni ali škodljivcev in ustrezen semenski material, so pojasnili.

S to sadnjo bodo obnovili en hektar gozda. Uspešnost setve je odvisna predvsem od vremenskih razmer po izvršeni setvi. Pričakujejo, da bodo posajena semena dovolj za uspešen vznik in obnovo gozda na obnovljeni površini. Poleg na Boču bodo tovrstno obnovo preizkusili tudi na novih lokacijah na Krasu in v poškodovanih gozdovih v Alpah.

Vodja službe za gojenje gozdov Zavoda za gozdove Slovenije mag. Andrej Breznikar je ob tem povedal: "Drevesna pestrost gozdov je edino zagotovilo uspešnega razvoja gozdov v podnebno nestabilnem okolju, ki postaja dejstvo. S spodbujanjem rasti avtohtonih drevesnih vrst, ki so posebej prilagojena na rast na posameznih rastiščih, ne le krepimo odpornost gozdov, ampak tudi pomembno pospešujemo naravno pestrost gozdov."