Količina elektronskih odpadkov po svetu skokovito narašča. Za lažjo predstavo: samo lani smo na svetu "pridelali" toliko e-odpadkov, kot če bi 350 križark postavili eno za drugo in bi te ustvarile dolžino 125 kilometrov. 

Po podatkih Globalnega partnerstva za statistiko e-odpadkov (GESP) se je količina teh odpadkov med letoma 2014 in 2019 povečala za 21 odstotkov. V predpandemskem letu (2019) je tako po svetu nastalo več kot 53,6 milijona ton e-odpadkov. Količina e-odpadkov pa se bo v prihodnje le še povečevala, saj prodaja računalniške opreme, pametne telefonije in druge elektronike vztrajno narašča, tehnologija vse bolj napreduje, elektronski izdelki pa vse hitreje postanejo zastareli. 

Zaskrbljujoče je, da smo zgolj 17,4 odstotka elektronike, ki smo jo odvrgli leta 2019, reciklirali v ustreznih in za to namenjenih centrih za ravnanje z odpadki, ocenjuje GESP. 

Preostali delež e-odpadkov iz razvitih držav vsako leto konča v manj razvitih in nerazvitih državah, kjer je nadzor pomanjkljiv, ali pa ga sploh ni. V teh državah e-odpadke razstavljajo in reciklirajo v okoljih, kjer ni nobene ustrezne infrastrukture, usposabljanja, skrbi za okolje ali zaščite delavcev, ki ravnajo s temi nevarnimi odpadki. S tem pa je ogroženo zdravje samih delavcev (ki pogosto niso niti uradno zaposleni), njihovih družin in širše skupnosti. 

Odpadna elektronika ogroža zdravje milijonov otrok in žensk

Te nevarne odpadke pogosto "reciklirajo" oziroma razstavljajo ženske in otroci. Okoli 12,9 milijona žensk dela v takšnih neformalnih obratih za predelavo odpadne elektronike. Med delom v takšnih obratih pa so izpostavljene toksičnim snovem, kar predstavlja tveganje za njihovo in tudi zdravje njihovih še nerojenih otrok, je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). 

Ko iz elektronskih naprav skušajo "izluščiti" dragocene materiale, kot sta baker in zlato, se pri tem izpostavljajo več kot 1000 škodljivim snovem, med katerimi so denimo svinec, živo srebro, nikelj, bromirani zaviralci gorenja (BFR) in policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH). 

Če je takšnim strupenim snovem izpostavljena nosečnica, lahko to vpliva na zdravje in razvoj njenega otroka, posledice pa so lahko trajne. Poleg tega lahko to vpliva tudi na negativni potek nosečnosti, kot je denimo mrtvorojen otrok, prezgodnji porod, ali pa nizka porodna teža otroka. Izpostavljenost nosečnic svincu, ki je prisoten med recikliranjem e-odpadkov, je povezana z znatno slabšimi vedenjskimi in nevrološkimi ocenami novorojenčkov. 

Poleg žensk so v ta dela pogosto vključeni tudi otroci in mladoletniki. Več kot 18 milijonov otrok, nekateri so stari komaj pet let, in mladoletnikov namreč aktivno dela v takšnih obratih, kaže poročilo WHO. Pogosto jih zaposlijo kar njihovi starši oziroma skrbniki, zato da jim pomagajo razstavljati majhne elektronske dele. Otroške roke so namreč bolj spretne pri tovrstnih opravilih.  S tem pa so neposredno izpostavljeni številnim škodljivim snovem, ki imajo lahko hude posledice za njihov razvoj. 

Še več otrok pa je ogroženih zato, ker živijo, hodijo v šolo ali se igrajo v neposredni bližini tovrstnih neformalnih centrov za recikliranje elektronike. Na teh območjih so namreč povišane ravni toksičnih kemikalij, denimo svinca in živega srebra, kar pa dokazano škodi razvoju otrok.  

"Otrok, ki poje zgolj eno jajce iz Agbogbloshieja, odlagališča v Gani, z zaužitjem 220-krat preseže dnevno še dovoljeno količino kloriranih dioksinov, ki jo je postavila Evropska agencija za varnost hrane," je poudarila Marie-Noel Brune Drisse, vodilna avtorica poročila WHO. "Razlog je nepravilno ravnanje z e-odpadki. To je pereč zdravstveni problem, ki se ga mnoge države še ne zavedajo. Če ne bodo ukrepale zdaj, bo to uničujoče za zdravje otrok in bo predstavljalo hudo breme za njihove zdravstvene sisteme v prihodnosti," je poudarila.

Med drugim so v poročilu zapisali tudi, da izpostavljenost svincu pri otrocih vpliva na višjo pojavnost motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), vedenjske motnje, spremembe v temperamentu otrok, težavah s senzorično integracijo ter zmanjšanih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih.  

Poleg tega so z izpostavljenostjo nevarnih e-odpadkov pogosto povezane tudi druge zdravstvene težave: težave s pljučno funkcijo in dihali, poškodbe DNK, slabše delovanje ščitnice, povečano tveganje za razvoj nekaterih kroničnih bolezni pozneje v življenju (rak, srčno-žilna obolenja). 

Otroci, ki so izpostavljeni e-odpadkom, so namreč še bolj občutljivi na toksične snovi v njih kot odrasli. Razlog je ta, da so otroci manjši, njihovi organi pa še niso povsem razviti, saj se še vedno razvija njihov organizem. Otroško telo absorbira več onesnaževalcev, ki se hitreje kopičijo v telesu, saj jih njihovi organi niso sposobni tako hitro odstraniti iz telesa, opozarjajo strokovnjaki pri Svetovni zdravstveni organizaciji. 

Kakšne so rešitve?

Pravilno zbiranje in recikliranje e-odpadkov je ključno za zaščito okolja in zmanjšanje emisij, poudarja WHO. Na GESP pa so izračunali, da je 17,4 odstotka e-odpadkov, ki smo jih leta 2019 pravilno zbrali in reciklirali, preprečilo izpust emisij, ki je ekvivalentno okoli 15 milijonom ton CO2. 

V poročilu Otroci in digitalna odlagališča so strokovnjaki pozvali izvoznike, uvoznike in vlade, k učinkoviti in zavezujoči akciji, s katero bodo zagotovili, da se z e-odpadki ravna odgovorno, tako da ne ogrožajo okolja ter zdravja in varnosti delavcev, njihovih družin in skupnosti. Od industrije pa pričakujejo, da bo našla načine za boljšo izrabo odpadnih materialov, proizvajalce pa spodbujajo k proizvodnji bolj trajnostne elektronike in električnih naprav. 

Prav tako pozivajo k večjem nadzoru zdravja na območjih, kjer so ljudje izpostavljeni elektronskim odlagališčem. V državah v razvoju, kjer so ženske in otroci najbolj izpostavljeni nevarnim snovem iz e-odpadkov, pa pozivajo k boljšemu ozaveščanju glede varnega ravnanja s temi odpadki. 

Kaj lahko naredi vsak potrošnik? Prva stvar je, da se zavedamo teh dejstev, pravi Maria Neira, direktorica oddelka za okolje, podnebne spremembe in zdravje pri WHO. "Moramo zmanjšati potrošništvo elektronskih naprav," je poudarila na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila. Veliko lahko storimo, če namesto, da kupujemo nove in nove naprave, uporabimo že rabljene; odslužene naprave pravilno recikliramo, če se da, pa popravimo in znova uporabimo. 

Drugi korak pa je, da tudi potrošniki pritisnejo na svoje politike, da sprejmejo boljšo zakonodajo glede ravnanja s tovrstnimi odpadki.