Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je na podlagi podatkov iz več kot 6000 krajev (iz 117 držav) po svetu podala nove ugotovitve glede kakovosti zraka. Kar 99 odstotkov svetovne populacije vdihuje slab zrak, ki presega njihove standarde, in je pogosto poln trdih delcev. Ti majhni delci lahko prodrejo globoko v pljuča, vstopijo v žile in arterije ter povzročijo različna obolenja, so opozorili. Kakovost zraka je najslabša v vzhodnem Sredozemlju ter jugovzhodni Aziji, sledi pa ji Afrika.

"Po tem, ko smo preživeli pandemijo, je nesprejemljivo, da imamo še vedno sedem milijonov smrti in nešteto izgubljenih let dobrega zdravja, ki bi jih lahko preprečili, zaradi onesnaženega zraka," pravi Maria Neira, vodja oddelka za okolje, podnebne spremembe in zdravje pri WHO. 

V bazi podatkov WHO so doslej obravnavali predvsem dve vrsti trdnih delcev, PM2.5 in PM10. Tokrat pa so v bazo prvič vključili tudi meritve dušikovega dioksida. Ta nastaja predvsem pri izgorevanju goriva oziroma v avtomobilskem prometu in ga je največ v mestnih okoljih. 

Izpostavljenost temu plinu lahko povzroča bolezni dihal (npr. astma), simptome, kot so kašelj, zahripanost in težave z dihanjem, in več sprejemov v bolnišnice in urgentne ambulante. Najvišje koncentracije dušikovega dioksida so namerili v regiji vzhodnega Sredozemlja. 

Ciper je denimov v ponedeljek že tretji dan zapored zaznal visoke koncentracije atmosferskega prahu, pri čemer so ga v nekaterih krajih namerili tri do skoraj štirikrat več kot 50 mikrogramov na kvadratni meter (meja, ki še velja za normalno). Mikroskopski delci so še posebej nevarni za majhne otroke, starejše in kronične bolnike. 

Sicer pa imajo najslabšo kakovost zraka države v razvoju. Denimo Indija ima denimo visoke ravni delcev PM10, Kitajska pa visoke ravni delcev PM2.5, kažejo podatki WHO. 

Viri trdnih delcev v zraku so različni: promet, elektrarne, kmetijstvo, sežiganje odpadkov in industrija. Lahko pa izvirajo tudi iz naravnega okolja, kot je puščavski prah. 

"Trdi delci, zlasti PM2.5, lahko prodrejo globoko v pljuča in vstopijo v krvni obtok, pri tem lahko prizadenejo srce in ožilje, osrednji živčni sistem (možganska kap) in dihala. Pojavljajo se tudi dokazi, da določena težava vpliva na druge organe in povzroča tudi druge bolezni in obolenja," so zapisali pri WHO. 

Ugotovitve WHO kažejo, kako obsežne so spremembe, ki bi jih morali sprejeti, da zmanjšamo onesnaževanje zraka. Na nujne ukrepe, ki jih moramo sprejeti, da bomo ohranili zdravje ljudi in planeta, se osredotoča tudi letošnji svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila. WHO ocenjuje, da so okoljski vzroki povzročitelji več kot 13 milijonov smrti na leto.