Kot piše britanski Guardian, so Hillovega podkovnjaka, netopirja, za katerega so se naravovarstveniki že bali, da je izumrl, po skoraj 40 letih opazili v jami v nacionalnem parku Nyungwe v Ruandi. 

Naravni habitati Hillovega podkovnjaka so subtropski ali tropski vlažni nižinski gozdovi, jame in podzemlje. Ker tako dolgo niso opazili nobenega primerka, so znanstveniki že skoraj zaključili, da je vrsta izumrla, oziroma so jo leta 2021 na seznamu vrst IUCN označili za kritično ogroženo. A Hillov podkovnjak se je v samoti jam v vlažnem deževnem gozdu Nyungwe v Ruandi še vedno oprijemal življenja, so navdušeno ugotovili raziskovalci, ki so se odpravili na lov za to skrivnostno vrsto netopirja.

Netopirja so sicer znanstveniki na posebni odpravi, na kateri so deset dni prečesavali jame v gozdu, odkrili že leta 2019. Takrat so med preiskovanjem ene izmed jam naleteli na nenavadnega, posebnega netopirja. Kot so zapisali, so takoj vedeli, da je netopir, ki jim ga je uspelo fotografirati, nenavaden in izjemen. A potrebovali so še tri leta, da so potrdili, da gre v resnici za vrsto, za katero so mislili, da je že izumrla. Njena posebnost so izrazite 'obrazne' poteze. 

Jon Flanders, direktor organizacije Bat Conservation International (BCI), je v sporočilu za javnost, v katerem je oznanil veselo novico, zapisal, da je ponovno srečanje s tako rekoč izgubljeno vrsto neverjetno: "Neprecenljivo in vznemirljivo je, da smo ravno mi tisti, ki smo v živo videli tega netopirja po tako dolgem času." 

Zakaj moramo ohraniti netopirje? Zakaj so tako pomembni v našem ekosistemu? 

Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje, je za naš portal že pojasnil biolog in strokovnjak za netopirje Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore. So plenilci žuželk, zato se spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Prisotnost pestre združbe različnih vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij – tudi za ljudi: »Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in tudi ljudje smo deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se denimo netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci, zato so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki – gvano –  zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja.« 

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, med njimi pa je deset vrst, ki so tudi del evropskega omrežja Natura 2000, kjer se posebna pozornost namenja ohranjanju njihovih habitatov. Življenjsko okolje nekaterih naših vrst netopirjev je pogosto povezano tudi z bivanjskim okoljem človeka, to pa še posebej velja za stavbe kulturne dediščine.

V zadnjih 20 letih so biologi v Sloveniji pregledali več kot 1.700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb. V skoraj dveh petinah so potrdili prisotnost porodniških kolonij različnih vrst netopirjev. Posebno mesto med stavbami kulturne dediščine zasedajo gradovi in cerkve, ki že stoletja predstavljajo pomemben del življenjskega prostora netopirjev. Med vrstami, ki so jih že našli v teh stavbah, naj omenimo najpogosteje opaženega malega podkovnjaka. Poznamo več kot 670 njegovih kotišč v raznih cerkvah in gradovih, verjetno pa jih je še mnogo več. V kotiščih se lahko v majhne skupine združuje le nekaj odraslih samic, naše največje porodniške skupine pa štejejo več kot 300 odraslih, ki se jim v drugi polovici junija pridružijo še mladiči, je še pojasnil Primož Presetnik.