Med sodelujočimi v aktivnostih Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki poteka med 19. in 27. novembrom, so letos prvič tudi proizvodna tekstilna podjetja, kar kaže na zavedanje pomembnosti ustreznega ravnanja z odpadki in iskanje možnosti, kako te odpadke zmanjšati že v proizvodnih procesih, je izpostavil Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer že sedmo leto koordinirajo aktivnosti evropskega tedna.

V zvezi s tekstilom je Zupanc na prvem mestu izpostavil odgovorno potrošnjo, torej da tekstilni odpadki sploh ne bi nastajali, na drugem mestu pa vidik ponovne uporabe. Tekstil namreč vzporedno z odpadno elektronsko opremo postaja najhitreje rastoči odpadek. Večji del njegove proizvodnje sicer poteka v nerazvitem delu sveta.

V Sloveniji lani nastalo okoli 10 tisoč ton tekstilnih odpadkov

Kot je izpostavila Polonca Ojsteršek Zorčič z ministrstva za okolje in prostor, se je v zadnjih desetih letih po podatkih EU količina kupljenih oblačil povečala kar za 40 odstotkov, k čemur je privedlo tudi koronsko obdobje in naročanje prek spleta. Cene oblačil padajo, potrošnja se posledično povečuje, skrajšala se je tudi življenjska doba oblačil.

Na ravni EU prebivalec v povprečju na leto kupi 26 kilogramov oblačil, odvrže pa 11 kilogramov oblačil, kar je primerljivo z 11 jesenskimi plašči, je ponazorila Ojsteršek Zorčič. Po podatkih Statističnega urada RS je pri nas leta 2021 nastalo okoli 10.000 ton odpadkov iz tekstila. "Ti odpadki so za okolje zelo obremenjujoči, vplivajo na tla, vodo in emisije toplogrednih plinov. Kar 87 odstotkov odpadnega tekstila konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Nekaj manj kot devet odstotkov pa ga konča v mešanih komunalnih odpadkih," je opozorila.

Evropska direktiva iz leta 2018 od nas zahteva, da do leta 2025 uvedemo sistem ločenega zbiranja odpadnega tekstila. V Sloveniji se tekstil že zbira na takšen način, tudi prek dobrodelnih organizacij, kot sta Rdeči križ in Humana. "Smo na dobri poti, vemo pa, da so tukaj potrebne še izboljšave," je izpostavila predstavnica ministrstva. Ob tem je dodala, da je treba tudi v primeru tekstilnih odpadkov začeti pri ozaveščanju njihovega preprečevanja, ponovne uporabe, izposoje, šivanja in popravil oblačil.

Rešitev: kupovati manj, a kakovostno

Katja Sreš iz Ekologov brez meja pa je predstavila letos zaključeni projekt Obleka naredi človeka, ki so ga izvedli skupaj z društvom Fokus in pravično trgovino Tri muhe. Kot je dejala, so se med drugim lotili raziskovanja tega, koliko količin oblačil zavržemo in zakaj, pri čemer jim je največji izziv predstavljala vzpostavitev stika s sami proizvajalci. V tej luči se je zavzela za uvedbo sprememb in transparentnost na tem področju, "saj sploh ne vemo, koliko virov porabimo za proizvodnjo določenih oblačil".

Spomnila je tudi na podatek, da je 70 odstotkov oblačil narejenih iz sintetičnih materialov – najlona, viskoze in poliestra, ki so "drugi izrazi za nafto in zemeljski plin". Študija britanske fundacije Changing markets je, kot je povzela, pokazala, da tekstilna industrija financira rusko vojno. "Rusija je največji izvoznik nafte in zemeljskega plina za proizvodnjo poliestra v dveh največjih tovarnah na svetu za proizvodnjo poliestra na Kitajskem in v Indiji. Čeprav je 25 največjih tekstilnih proizvajalcev prekinilo proizvodnjo in poslovanje z Rusijo, na ta način še vedno posredno financirajo trenutno dogajanje v svetu," je poudarila Sreš.

Kar zadeva zmanjšanje in ponovno uporabo tekstilnih odpadkov, je Sreš opozorila, da se ozaveščenost ljudi na tem področju povečuje. Po njenih besedah lahko na tem področju največ naredimo z dobrimi zgledi, predvsem pri mladih, ki se soočajo z različnimi pritiski, da ves čas potrebujemo nove stvari. V luči tega je predlagala, da moramo kupovati manj oblačil, a tista kakovostna, ter da ob tem podpiramo lokalno gospodarstvo.