Na pobudo krajinskega parka Goričko so v družbi Slovenski državni gozdovi na območju Bukovniškega jezera februarja izbrali in označili habitatna drevesa z dupli, razpokami in lesnimi glivami. Tako so 11 dreves, na katerih je odslej znak modre žolne, izvzeli iz gospodarjenja z gozdom. Kaj so pravzaprav habitatna drevesa? Kot pojasnjujejo v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), so habitatno drevje odmrla in živa drevesa, naseljena z glivami ter živalskimi vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik. Ta drevesa nato ostanejo v gozdu in so prepuščena naravnemu razkroju. Habitatna drevesa so v prvi vrsti namenjena ohranjanju biotske pestrosti na način, da zagotavljajo primerno življenjsko okolje za številne vrste oz. so prehranska baza varovanih vrst, kjer si zavarovane vrste nabirajo hrano. 

Namenjena so ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst rastlin in živali, v primeru krajinskega parka Goričko predvsem ohranitvi dveh vrst netopirjev, ptic  velika senica, brglez, belovrati muhar, lesna sova ter hroščev rogač in škrlatni kukuj, ki za svoje preživetje nujno potrebujejo večja drevesa z dupli ali odstopajočo skorjo. Te živali tovrstna drevesa uporabljajo kot dnevna zatočišča, kotišča ali prezimovališča, pojasnjujejo na SiDG. 

Kako to vpliva na okoliški gozd? Kot pojasnjujejo, so gozdovi kompleksen ekosistem, v katerem ima vsako drevo svojo vlogo. Tako tudi habitatna drevesa opravljajo več vlog, na primer zaradi svoje mogočnosti nudijo okoliškemu sestoju večjo stabilnost, odmirajoče podrto drevo bo mesto, kjer bo našlo seme  najugodnejše mikroklimatske pogoje za kalitev in podobno.  Za ohranjanje biotske raznolikosti je poleg habitatnih dreves zelo pomembna tudi odmrla biomasa, poudarjajo na SiDG. V Sloveniji je tako okoli 9000 hektarjev gozdnih rezervatov in prek 7000 hektarjev ekocelic, dodajajo. 

Kje v Sloveniji še najdemo habitatna drevesa? 

Kot pojasnjujejo v SiDG, je v državnih gozdovih veliko habitatnih dreves, zato točne evidence ni: "V letu 2022 je na primer SiDG naravnemu razvoju prepustil skupaj prek 13.000 m3 lesne mase, v letu 2023 pa  smo v državnih gozdovih naravnemu razvoju dodatno prepustili prek 10.000 m3 lesne mase. Označevanje habitatnih dreves v državnih gozdovih sicer poteka ves čas ob odkazilu dreves za redno sečnjo," poudarjajo.

Izpostavili so akcijo označitve dreves in trajne vzpostavitve habitatnih dreves, ki jo koordinirajo prek Krajinskega parka Ljubljansko barje. Tu bo podano soglasje za 19 habitatnih dreves za namensko varstvo kvalifikacijske vrste Natura 2000 Puščavnika (Osmodermia eremita). V preteklosti so bila na primer drevesa izločena tudi v Murski šumi, kjer so bila  označena s silhueto ptice rumene barve. Tudi v okviru projekta Natura Mura, pri katerem je sodelovalo naše podjetje in ga je vodil Zavod RS za varstvo narave, so na območju Sadnje na goli površini puščali posamezna avtohtona drevesa za ohranitev vrst, ki so vezana na odmrlo lesno biomaso.   

Habitatna drevesa lahko naravi prepustijo tudi zasebni lastniki

Tudi zasebni lastniki, ki imajo gozdove znotraj Nature 2000, se lahko odločijo za izločitev habitatnih dreves in za vzpostavitev novih ekocelic, za kar lahko prejmejo finančno nadomestilo. Leta 2016 je bil namreč ustanovljen tudi namenski proračunski sklad, t. i. gozdni sklad, s katerim upravlja in z njim razpolaga ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če želijo lastniki dobiti nadomestilo, se morajo obrniti na Zavod za gozdove Slovenije, s katerim lahko podpišejo posebno večletno pogodbo.