"Vsakdo ima pravico do čiste pitne vode, tudi civilno prebivalstvo v oboroženih spopadih. Ta pravica je prepogosto kršena, kot lahko žal danes vidimo v Gazi. V nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom je voda v sodobnih spopadih lahko tarča napadov, uporabljena kot orožje, vse večkrat je tudi vzrok konflikta. Slovenija si zato v Varnostnem svetu prizadeva za večjo aktivnost mednarodne skupnosti, da bi dosegli boljšo zaščito vodnih virov in vodne infrastrukture v oboroženih spopadih s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava," ob mednarodnem dnevu voda poudarja predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. 

"Pitna voda nikakor ni samoumevna, saj njene zaloge in kakovost niso neomejene ali trajne. Po ocenah več kot dve milijarde ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode. Zato so na mednarodni ravni nujni solidarnost, odgovorno ravnanje in dostop do oskrbe z vodo kot osnovne civilizacijske dobrine. Naša država je ena redkih držav, kjer imamo človekovo pravico do vode zapisano v ustavi." Kot je spomnila, nam mora lanskoletno razdejanje, ki so ga pri nas povzročile ujme, služiti kot nauk, da bo treba več vlagati v prilagajanje namesto v sanacijo. Popoplavna obnova nam ponuja priložnost, da jo zastavimo trajnostno in sonaravno, da se bomo zmožni z dobro začrtanimi prilagoditvenimi ukrepi čim bolje zoperstaviti moči naših voda v bodoče: "Vodo je potrebno spoštovati, ker je osnovni vir življenja. To pomeni ohranjanje vodnih ekosistemov in trajnostno gospodarjenje z vodo, preprečevanje onesnaževanja voda in osveščanje o pomenu vode za vse oblike življenja."
Kako lahko voda zaneti konflikte? 

Voda lahko zagotovi mir ali zaneti konflikt. Če vode primanjkuje ali je onesnažena ali če ljudje nimajo dostopa do vode oziroma če do nje nimajo dostopa vsi, lahko pride do napetosti med skupnostmi in državami, je sporočilo Združenih narodov ob svetovnem dnevu voda. Kot njihovo sporočilo povzemajo v slovenskem društvu za zaščito voda, je namreč več kot 3 milijarde ljudi po vsem svetu odvisnih od voda, ki prečkajo državne meje, vendar od 153 držav, ki si delijo reke, jezera in vodonosnike s svojimi sosedami, zgolj 24 držav poroča, da imajo sklenjene sporazume o sodelovanju za vse skupne vode. Ker se vpliv podnebnih sprememb povečuje, je znotraj držav in med državami nujno sodelovanje pri varovanju in ohranjanju našega najdragocenejšega vira. Z rastjo prebivalstva bo voda postajala vse pomembnejša v boju proti revščini in degradaciji okolja, opozarjajo.  

A voda je lahko pogosto tudi del konflikta. Kot smo že poročali, je napeto na Bližnjem vzhodu. Na treh območjih prihaja do večjih trenj, in sicer na reki Nil, za katero se borijo Etiopija na eni strani ter Sudan in Egipt na drugi, rekah na iraško-iranski meji, kjer Irak z graditvijo jezov zmanjšuje vodne vire Irana, ter rekah Evfrat in Tigris, kjer se vodni viri delijo med Turčijo, Sirijo in Irakom.  Na Bližnjem vzhodu se namreč nahaja le odstotek svetovnih vodnih virov. Od 17 najbolj ogroženih držav jih je na območju 11. Zaradi podnebnih sprememb pa tudi jezovi ostajajo prazni.

Kot ponazarjajo Združeni narodi, je voda lahko sprožilec, ko trčijo interesi različnih uporabnikov vode, vključno z državami in pokrajinami, in se zanje zdi, da so nezdružljivi, ali ko količina in kakovost vode upadeta, kar lahko vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Voda je lahko tudi orožje v oboroženem spopadu (ki ga uporabijo tako vladne kot nevladne sile) kot sredstvo, s katerim pridobijo ali ohranijo nadzor nad ozemljem in prebivalci, ali kot sredstvo za izvajanje pritiska nad nasprotniki.

Voda je lahko žrtev konflikta, ko so vodni viri, vodni sistemi ali uslužbenci komunalnih podjetij namenoma ali posredno žrtve ali tarče nasilja. Napadi na civilno infrastrukturo, med drugim na vodne sisteme, predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi in kršitev mednarodnega humanitarnega prava, opozarjajo Združeni narodi. 

V zapletenih razmerah konflikta ali nestabilnosti je lahko voda tisti dejavnik, ki situacijo poslabša, na primer ko to, da vlada ne zmore zagotoviti osnovne oskrbe z vodo, pripelje do odvzema legitimnosti državnim ustanovam in zaneti družbene nemire, ali če drugi dejavniki, kot so prehranska nepreskrbljenost, brezposelnost in notranje migracije sovpadejo z napetostmi zaradi vode, kar povzroča nestabilnost na več ravneh upravljanja.

Kdaj voda postane sredstvo miru? 

A kot opozarjajo, je voda nenazadnje lahko tako kot vir konflikta tudi sredstvo miru. Pomanjkanje vode postaja vse večja težava na vseh celinah, kar najbolj prizadene revnejše skupnosti. Pri upravljanju tega omejenega vira moramo, kot ugotavljajo Združeni narodi, zato uporabiti integriran in vključujoč pristop s poudarkom na človekovih pravicah in na temelju dobrih, zaupanja vrednih podatkov, da bomo zagotovili odpornost na podnebne spremembe in poskrbeli za rastoče prebivalstvo na pravičen in trajnosten način. V tem kontekstu je voda lahko katalizator za mir na vseh ravneh upravljanja.

Na ravni skupnosti lahko voda poveže različne uporabnike vode oziroma nosilce pravic (pogosto iz različnih etničnih ali verskih skupnosti) v prizadevanjih za skupni cilj in zagotovi izhodišče za dialog, spravo in vzpostavljanje miru. Na ravni države lahko potreba po sodelovanju med različnimi sektorji, ki uporabljajo vodo, predstavlja izhodišče za usklajevanje različnih interesov. Na ravni čezmejnih območij sta lahko sodelovanje pri skupnih vodnih virih in vodna diplomacija izhodišče za komunikacijo in širše sodelovanje, ki seže dlje od vodnih virov. V pokonfliktnih razmerah igra vodno sodelovanje ključno vlogo pri vnovični vzpostavitvi zaupanja in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti, saj ponuja oprijemljivo podlago za sodelovanje in vzajemno razumevanje.

Da bi se izognili notranjim ali čezmejnim konfliktom, morajo različni deležniki na vseh ravneh poskrbeti za učinkovito udeležbo nosilcev pravic, zlasti obrežnih skupnosti (tistih, ki so ob vodnih telesih), pri upravljanju. Poleg tega so za uresničevanje pristopa k upravljanju voda, ki temelji na človekovih pravicah, ključne transparentnost, odgovornost in prosta dostopnost informacij, so prepričani Združeni narodi. 

Številni brez pitne vode, ogrožena oskrba s hrano 

V Društvu za zaščito voda so ob svetovnem dnevu voda zbrali tudi nekaj zastrašujočih dejstev. Kot opozarjajo, 2,2 milijarde ljudi še vedno nima varne pitne vode, vključno s 115 milijoni ljudi, ki pijejo površinsko vodo. Približno polovica svetovnega prebivalstva se spopada s hudim pomanjkanjem vode vsaj v delu leta. Po pričakovanjih bodo te številke še narasle, k čemur bodo prispevale podnebne spremembe in rast prebivalstva. Zgolj 0,5 odstotka vode na Zemlji je celinska voda, ki je na voljo za uporabo, podnebne spremembe pa ogrožajo še to zalogo. V zadnjih dvajsetih letih so se celinski vodni rezervoarji, vključno z vlažnostjo tal, snegom in ledom, krčili po 1 cm na leto, kar ima hude posledice za vodno varnost.

Kot svarijo Združeni narodi, bodo podnebne spremembe, rast prebivalstva in vedno večje pomanjkanje vode ogrozili oskrbo s hrano, saj večina porabljene celinske vode, kar v povprečju pomeni 72 odstotkov, odpade na uporabo v kmetijstvu. V zadnjih 50 letih na seznamu naravnih nesreč prevladujejo na vodo vezane nesreče in so vzrok za 70 odstotkov vseh smrti, povezanih z naravnimi nesrečami.  V državah, kjer se odvijajo dalj časa trajajoči konflikti, imajo otroci do 15. leta v povprečju trikrat več možnosti, da bodo umrli zaradi diaroične bolezni, ki je posledica pomanjkanja varne vode, sanitarij in higiene, kot zaradi oboroženih spopadov, svarijo. Kar 60 odstotkov svetovnih celinskih vodnih tokov so čezmejne vode. 153 držav ima ozemlje vsaj v enem od 310 čezmejnih porečij in jezer ter je popisalo 468 sistemov čezmejnih vodonosnikov. Zgolj 24 držav poroča, da so vsa čezmejna porečja urejena s sporazumi o sodelovanju.