Pred dvema letoma so raziskovalci morja v Jadranskem morju prvič opazili tujerodnega veveričjaka (Holocentron adscensionis). Na plitvi skalnati brežini znotraj zavarovanega območja WWF Miramare pri Trstu so v več avgustovskih dneh opazovali, fotografirali in posneli primerek te vrste. Gre za prvi primer opazovanja te vrste v Tržaškem zalivu in Jadranskem morju ter drugi v Sredozemskem morju. Pri tem odkritju je sodeloval tudi dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo). 

Kot pripoveduje, gre za tujerodno vrsto ribe, ki je zelo plašna in v tujem okolju nima veliko možnosti za preživetje. Veveričjak pa ni edina tujerodna vrsta, ki se je v zadnjem času pojavila v Jadranskem morju. V Tržaškem zalivu namreč velikokrat najdejo zanimive nove vrste rib, saj imajo slovenski raziskovalci v sodelovanju z italijanskimi kolegi vzpostavljen zelo učinkovit sistem spremljanja stanja oziroma monitoring, razloži. Z rednim spremljanjem populacij se namreč poveča možnost za zaznavanje novih vrst, v Sloveniji je prednost tudi ta, da je treba nadzorovati bistveno manjšo površino morja.

Cunami riba, modra gospica, terapon ... 

Tako so denimo prvič našli t.i. cunami ribo (Oplegnathus fasciatus). Ta je bila opažena v naftnem terminalu v Miljah. Prvič so v Tržaškem zalivu našli tudi velikega seržanta (Abudefduf saxatilis), modro gospico (Chrysiptera cyanea) in terapona (Terapon theraps). Najdba terapona je bila sploh prva najdba v Sredozemskem morju, šele nekaj let kasneje so jo odkrili tudi v Grčiji, pojasnjuje dr. Lipej. 

Primer invazivne tujerodne vrste, ki lahko povzroči ekološko in ekonomsko škodo, ker lahko izrine domačo vrsto, pa je gambuzija (Gambusia holbrooki), *brakična vrsta, ki izrinja domačo solinarko (Aphanius fasciatus), kadar so slanosti morja nižje od običajne. Prvič v Jadranu so na območju tržaškega Miramara odkrili tudi invazivnega tujerodnega morskega kunca (Siganus luridus). Preden neko vrsto označimo za invazivno, je sicer potrebna velika previdnost, invazivne vrste so po definiciji namreč tiste, ki povzročajo ekonomsko ali ekološko škodo. Kot opozarja sogovornik, ni vedno preprosto opredeliti, ali neka vrsta res povzroča škodo, sploh če ta zasede prosto nišo, v kateri ne konkurira ostalim domačim organizmom. 

Kot poudarja dr. Lipej, gre v vseh primerih opaženih tujerodnih vrst (z izjemo gambuzije) za osamljene primere, ki so bili opaženi enkrat ali dvakrat, zato se nam teh vrst ni treba bati: "Dokler takšne ribe najdemo enkrat in potem nikoli več, je strah odveč."  V slovenskem morju so doslej popisali 55 tujerodnih vrst organizmov, kar je ena izmed najnižjih številk v Sredozemlju. Kot pojasnjuje, nas namreč ščitita severna lega in nizke temperature morja pozimi: "Zimske temperature morja so učinkovita bariera, za zdaj imamo manj problemov s tem, saj so zimske temperature še vedno razmeroma nizke. Strah je za zdaj odveč, seveda pa ne vemo, kaj bo v prihodnosti." 

Bolj problematičen proces tropikalizacije, trenutno težave povzroča le skakalka

Poleg tujerodnih vrst se v našem morju v zadnjih desetletjih pojavljajo tudi vrste, povezane s tropikalizacijo. Ta proces se nanaša na pojavljanje toploljubnih vrst v severnejših predelih Sredozemlja in Jadrana. Zaradi segrevanja morja toploljubne ribe razširjajo svoje območje razširjenosti proti severu. Ne gre za vrste, ki bi prihajale iz drugih biogeografskih provinc, temveč za vrste, ki živijo v južnejših, toplejših delih Sredozemlja.  Poleti visoke temperature morja  vabijo nove vrste. Trenutno je problematična predvsem skakavka (Pomatomus saltatrix), ki ni tujerodna vrsta, ampak je povezana s širjenjem proti severu zaradi višjih temperatur. Ta predvsem na Hrvaškem, ob Neretvi in Mirni ter v Črni gori, že več let povzroča konkretno škodo v ribištvu. Pojavlja  se tudi v slovenskem morju, vendar za zdaj ne povzroča hujših težav. 

Pojavljajo pa se tudi delfinka (Coryphaena hippurus), velika sardela (Sardinella aurita), črnuh (Centrolophus niger) in veliki morski mesec (Mola mola), našteva. Dvakrat doslej, enkrat pred Piranom in enkrat pri Bernardinu, so v slovenskem morju opazili celo moreno (Muraena helena), ki je tudi povezana s tropikalizacijo. A za zdaj dokazano negativne vplive povzroča le skakavka, izpostavi dr. Lipej. Kot sklene, smo ravno mi prav zaradi lege v severnem Jadranu in razmeroma hladnega  morja pozimi bolj varni pred tem, da bi se v našem morju ustalila kakšna nova vrsta, povezana s tropikalizacijo ali z bioinvazijo.