Morska gladina se dandanes dviguje več kot dvakrat hitreje, kot se je med letoma 1993 in 2002, nedavno poročilo Svetovne meteorološke organizacije povzema Reuters. Ekstremno taljenje ledenikov in rekordna temperatura oceanov sta vplivala, da se je morska gladina v povprečju v zadnjem desetletju dvignila za 4,62 mm, ugotavljajo Združeni narodi. To je skoraj dvakrat več kot v prejšnjem desetletju. Od leta 1990 je tako morska gladina skupno v povprečju narasla za 10 centimetrov.  Svetovni dvig morske gladine bi lahko bil še posebej uničujoč, saj veliko največjih mest in območij z največjo gostoto prebivalstva po svetu leži prav na obalnih območjih. 

In eno takšnih območij so tudi obale otoka Vypin v indijski zvezni državi Kerala, kjer živi Murukesan. Toda upokojeni ribič je na posebni misiji. Skoraj sam, s pomočjo nekaterih družinskih članov, se spopada z vplivom naraščajočih voda v svoji skupnosti. Murukesana lokalna skupnost pozna pod psevdonimom 'moški z mangrovami', saj želi skupnost pred poplavami rešiti s sajenjem mangrov, piše AP. 

Mangrove rešujejo domove v Kerali

Mangrove so tropske lesnate rastline z dolgimi zračnimi koreninami, ki rastejo strnjeno ob obrežjih. Mangrove lahko zagotovijo naravno obalno obrambo pred dvigom morske gladine, plimovanjem in nevihtnimi valovi. Uspevajo v slanih vodah, pomagajo stabilizirati prst in zaščititi obale pred erozijo s svojimi prepletenimi koreninami, ki držijo tla skupaj.

Kot smo že poročali, podatki kažejo, da lahko z ohranjenimi obalnimi mangrovami občutno zmanjšamo tako poplavni val morja kot tudi moč vetra. Z vsakim hektarjem mangrov ali obalnih močvirij lahko letno prihranimo več kot 14.000 evrov, medtem ko je vsak hektar zdravega koralnega grebena vreden več kot 31.000 evrov. Poleg tega so ta območja med biotsko najbogatejšimi ekosistemi. Zaščita priobalnih mokrišč bi tako lahko zavarovalnicam prihranila približno 52 milijard dolarjev (46 milijard evrov) letno zaradi zmanjšanega tveganja za poplavno škodo.

Murukesan pripoveduje, da je sam posadil že več kot 100.000 mangrov. Vsak drugi dan vzame v roke orodje in posadi sadike. Večino dela opravi sam. Njegova predanost tej podnebni misiji mu je prinesla pohvale in nagrade pomembnih politikov, vendar pa ne finančnih spodbud, ki bi pripomogle k zaščiti območja, pove za AP. Nekaj pomoči v obliki sadik so mu sicer namenile lokalne neprofitne organizacije, pove. 

Mangrove, ki jih je od leta 2014 sadil na tem območju, so že zrasle v gosto goščavo in skupaj pomagajo pri zmanjševanju intenzivnosti plimovanja, opisuje.

Kljub tisočim novim drevesom mangrove pa podnebne spremembe še vedno povzročajo, da so poplave v Kerali postale vedno pogostejše in hujše. Včasih zaradi tega otroci ne morejo v šolo, ljudje pa na delo, opisuje. "Vse to je duševno naporno," sta povedala Murukesan in njegova žena Geetha. "Za nabiranje semen moram veliko potovati. Žena mi pomaga, kolikor lahko. Utrujen sem, a ne morem, ne smem prenehati," pravi. Geetha dodaja, da težko delo opravljajo za otroke in ohranjajo gozd za prihodnja desetletja."To nas žene naprej." 

Ob indijski obali, pa tudi drugod po svetu, ti izjemno dragoceni ekosistemi izginjajo. Murukesan je odraščal, obdan z mogočnimi mangrovami, ki so ločevale otoke od morja, se spominja. "Ščitili so naše hiše pred poplavami, morsko erozijo in nevihtami, ki so bile včasih neločljiv del našega življenja, našega ekosistema," pripoveduje.

Nasine projekcije kažejo, da bi lahko območje, kjer živi Murukesan, doživelo dvig morske gladine za 0,22 metra do leta 2050 in več kot pol metra do leta 2100 po enem izmed podnebnih scenarijev. "Veliko družin je odšlo ... A jaz ne grem nikamor," je odločen Murukesan: "Tu sem se rodil in tukaj bom umrl."