Časzazemljo.si

Ekologija

Del Arktike zajele nenavadno 'tople' temperature

A.K./08. 12. 2022 08.26

Arktiko je ta teden zajelo nenavadno toplo vreme. V nedeljo je bila celotna Arktika v povprečju za kar 6,4 stopinje Celzija toplejša od povprečne temperature med letoma 1979 in 2000, računalniški modeli pa so v ponedeljek pokazali, da je to povprečje verjetno za kar 5,9 stopinje Celzija toplejše od običajnega, piše AP.

V Nuuku na Grenlandiji so tako v petek lahko 'uživali' v decembrskem vremenu v oblačilih s kratkimi rokavi, saj se je živo srebro povzpelo vse do 12,2 stopinje Celzija, kar za 14,4 stopinje Celzija presega običajno najvišjo temperaturo v tem kraju, poroča AP. V Kangerlussuaqu na Grenlandiji so v petek zabeležili kar 8,9 stopinje Celzija, kar pa je za kar 18,9 stopinje Celzija topleje kot običajno, so izračunali znanstveniki.

Arktika
ArktikaFOTO: Dreamstime

V Utqiagviku, najsevernejši skupnosti na Aljaski, je temperatura v ponedeljek zjutraj dosegla 4,4 stopinje Celzija, poroča AP. Kot je za medij ocenil Rick Thoman, strokovnjak za podnebje v Mednarodnem centru za raziskovanje Arktike iz Univerze Aljaska Fairbanks, to ni le preseglo temperaturnega rekorda za 3,3 stopinje Celzija, ampak gre za najvišjo temperaturo, kar so jih zabeležili v tej regiji od konca oktobra do konca aprila.

Arktika
ArktikaFOTO: AP

Konec tedna je v mestu Nome na Aljaski deževalo, kar je za to območje v decembru nenavadno, v mestu pa so zabeležili rekordno topel konec tedna. V Savoonga Creeku je poplavljalo, snežne odeje pa ni bilo. Snežne odeje prav tako ni v mestu Teller severozahodno od Noma, kjer sneg v tem letnem času običajno uporabljajo za pripravo pitne vode, je nenavadne temperaturne ekstreme, ki so jih zabeležili meteorologi, za AP naštel Thoman.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Celotna Arktika je 'topla', razen nekaterih delov osrednje in vzhodne kanadske Arktike ter zelo majhnega dela Sibirije, je izpostavil Thoman. Kot je pojasnil, je to deloma posledica sistema neviht, deloma pa je k temu prispeval tanjši morski ledu kot običajno, k čemur pa prispevajo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, je opozoril Thoman.

Po podatkih Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu je morski led na Arktiki letos približno šesti najnižji v zgodovini. To je, kot ocenjuje Thoman, zelo pod povprečjem, a so, kot poudarja, beležili še slabše razmere. A morski led je zelo pomemben, saj na arktičnih območjih pozimi ni sonca, ozračje pa je hladno. A če vodna gladina ni pokrita z ledom, je voda običajno toplejša od ozračja. Ta pa zato na nek način postane 'grelna blazina, ki oddaja toploto v ozračje,' pojasnjuje Thoman.

Zaradi tanjše plasti ledu se zato velik del Arktike zdaj segreva štirikrat hitreje kot preostali del sveta, kar vodi do povečanja "zimskih toplih dogodkov", je razložil znanstvenik danske meteorološke službe Jason Box, ki preučuje Grenlandijo.

Kot smo pisali, znanstveniki opozarjajo, da svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo. Kot piše Guardian, znanstveniki v novem poročilu ugotavljajo, da bo arktični morski led poleti zagotovo izginil, dvig morske gladine zaradi taljenja ledenikov, ki ogroža svetovna mesta, pa je že v teku.

A kot opozarjajo v poročilu, tudi če svetu uspe emisije, ki segrevajo naš planet, radikalno zmanjšati, se bo večina ledenih plošč še vedno talila vsaj več sto let, piše Guardian. V poročilu je navedeno tudi, da bo morska gladina v najbolj črnem scenariju narasla za do tri metre, kar bo ogrozilo svetovna obalna mesta. V desetletju pa lahko pričakujemo dokončno izgubo morskega ledu na Arktiki v poletnem času. Temu se zdaj ni več mogoče izogniti, so ugotovili znanstveniki

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 857