Znanstveniki v nedavno objavljeni raziskavi v znanstveni reviji Science ugotavljajo, da se je več kot polovica velikih svetovnih jezer in rezervoarjev od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja drastično zmanjšala. Razloga pa: podnebna kriza in vedno večja netrajnostna poraba vode, piše Guardian. Kot ugotavljajo, se je v zadnjih trideset letih skrčila več kot polovica svetovnih jezer.

Skupina mednarodnih raziskovalcev je tako ugotovila, da nekateri najpomembnejši viri sladke vode na svetu od Kaspijskega morja med Evropo in Azijo do južnoameriškega jezera Titikaka skoraj tri desetletja izgubljajo vodo s kumulativno hitrostjo približno 22 gigaton na leto, kar je enako skupni porabi vode v ZDA za celo leto 2015, so izračunali. 

Znanstveniki so s pomočjo satelitskih meritev v kombinaciji s podnebnimi in hidrološkimi modeli ocenili stanje skoraj 2000 največjih svetovnih jezer. Ugotovili so, da so netrajnostna človeška raba, spremembe padavin in odtokov, sedimentacija in naraščajoče temperature povzročile znižanje gladine jezer po vsem svetu, pri 53 % jezer pa se je ta od leta 1992 do 2020 občutno zmanjšala. Posledice tega čutita skoraj 2 milijardi ljudi po vsem svetu, v številnih regijah se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem vode, izpostavljajo v študiji.  

Ugotovitve kažejo, da netrajnostna človeška raba izsušuje vodna telesa, kot sta Aralsko jezero v Srednji Aziji in Mrtvo morje na Bližnjem vzhodu, medtem ko so jezera v Afganistanu, Egiptu in Mongoliji prizadela naraščajoče temperature ozračja, kar je povzročilo izhlapevanje vode v ozračje. Kot je za Guardian povedal vodilni avtor študije Fangfang Yao iz Univerze v Virginji, je kar 56 % zmanjšanja naravnih jezer posledica globalnega segrevanja in netrajnostne potrošnje vode. 

Znanstveniki sicer predvidevajo, da bodo svetovna sušna območja zaradi podnebnih sprememb postala še bolj suha, mokra območja pa bolj vlažna, vendar je študija pokazala znatno izgubo vode tudi v vlažnih regijah. "Tega ne bi smeli spregledati," je posvaril Yao. Tako so ugotovili, da se krčijo celo jezera na območjih z več padavinami. 

Izpostavili so tudi, da so vodo izgubila tako vlažna tropska jezera na območju Amazonije kot jezera na Arktiki, kar kaže na veliko bolj razširjen trend, kot so sprva predvidevali. Tako tudi območja, ki postajajo bolj vlažna zaradi podnebnih sprememb, izgubljajo jezersko vodo, ker toplejši zrak posrka več vlage iz jezer, pojasnjujejo. To pa pomeni več vode v zraku, ki lahko na Zemljo pade kot dež ali sneg, vendar se to lahko zgodi tudi daleč stran od jezera, iz katerega je izhlapela. 

Ali to pomeni manj pitne vode na svetu? 

Krčenje jezer sicer ne pomeni, da bodo kraji na prizadetih območjih nenadoma ostali brez pitne vode, mirijo znanstveniki. Lahko pa to povzroči večjo konkurenco za jezersko vodo, ki se uporablja tudi v hidroelektrarnah ali za rekreacijo, pojasnjujejo v študiji.  

A to še zdaleč ni edina težava sladkovodnih ekosistemov. Kot smo poročali, sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %. Upadanje ravni kisika v svetovnih morjih je že dalj časa preučevana okoljska problematika, znanstveniki pa zdaj opozarjajo na ta pojav v jezerih po svetu. Kot so ugotovili, je padec ravni kisika v jezerih zadnjih štirideset let med tri do devetkrat hitrejši kot v preteklosti.