"Ohranjanje ledenikov ni le okoljska, gospodarska in socialna nujnost. Gre za vprašanje preživetja," je dejala generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo.

V petih od minulih šestih let so strokovnjaki zabeležili rekordno nazadovanje mase ledu na svetovnih ledenikih. Najslabše je bilo leto 2023, lansko je bilo četrto najslabše. "Obdobje med 2022 in 2024 smo zabeležili največje triletno nazadovanje ledenikov od začetka zbiranja podatkov," je izpostavila Saulo.

Lani se je masa ledu tretje leto zapored zmanjšala v vseh 19 ledeniških regijah zunaj celinskega ledenega pokrova na Arktiki in Antarktiki.

V teh regijah nekaj nad 275.000 ledenikov pokriva okoli 700.000 kvadratnih kilometrov površine. Lani so ti ledeniki skupaj izgubili okoli 450 milijard ton mase. Nazadovanje je bilo razmeroma zmerno v kanadskem delu Arktike in na obalnih delih Grenlandije, medtem ko so ledeniki na Skandinavskem polotoku, na otočju Svalbard in v severnem delu Azije beležili največji obseg zmanjšanja doslej.

Služba za spremljanje ledenikov (WGMS) s sedežem v Švici ocenjuje, da so ledeniki zunaj celinskih ledenih pokrovov na obeh polih od začetka zbiranja podatkov v 1975 skupno izgubili več kot 9000 milijard ton ledu. "To je enakovredno ledeni plošči debeline 25 metrov v velikosti Nemčije (skoraj 360.000 kvadratnih kilometrov op. STA)," je ponazoril direktor WGMS Michael Zemp.

Če se bo takšna dinamika nazadovanja ledu nadaljevala, veliko ledenikov v Severni Ameriki, Skandinaviji, v Alpah, na Kavkazu in na Novi Zelandiji ne bo preživelo 21. stoletja, je bil jasen.

Pri tem so v WMO opozorili, da ledeniki skupaj z ledenima pokrovoma na Arktiki in Antarktiki hranijo okoli 70 odstotkov vseh sladkovodnih zalog, ledeniki v gorskih verigah pa delujejo kot naravni vodni stolpi. Če bodo izginili, bo ogrožena preskrba z vodo za milijone oziroma milijarde ljudi. Vpliv na življenje na Zemlji bo tako velik.

Ledeniki so bistveni za uravnavanje svetovnega podnebja in zagotavljanje sladke vode, ki je nujno potrebna za preživetje več milijard ljudi. Vendar pa se zaradi podnebnih sprememb, ki jih od 19. stoletja naprej v glavnem povzročajo človekove dejavnosti, ti izjemno pomembni viri hitro topijo, kar s seboj prinaša številne posledice.

Pri Unescu, ki je skupaj s Svetovno meteorološko organizacijo pobudnik razglasitve letošnjega leta za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ob današnjem dnevu pozivajo h globalnemu ukrepanju za zaščito ledenikov. Ozaveščanje in ukrepanje je po njihovih navedbah nujno, saj bi skladno z napovedmi do leta 2050 lahko izginila tretjina ledenikov.

Ledenike oziroma njihove ostanke imamo tudi v Sloveniji. Triglavski ledenik danes meri le še 0,2 hektarja površine. Ledenike, ki so se zmanjšali do te mere, strokovnjaki imenujejo glacieret oziroma ledeniček, njihovega dokončnega izginotja v naslednjih nekaj letih pa ne bo mogoče zaustaviti, so pred časom poudarili pri organizaciji Cipra International.