Švedska prestolnica Stockholm je napovedala nov ukrep, s katerim želijo med drugim zmanjšati onesnaženje zraka v centru mesta. Za 20 sosesk v mestnem središču Stockholma bo od 31. decembra prihodnje leto veljala prepoved tako za bencinska kot dizelska vozila, poroča EuroNews. 

Dovoljenje za električna vozila 

Prepoved avtomobilov bo veljala v strogem središču Stockholma, vključno z ulicami Kungsgatan, Birger Jarlsgatan, Hamngatan in Sveavägen. To so sicer že zdaj območja, kjer se z vozili zdaj večinoma opravljajo dostave. S prehodom na električna vozila bodo dostave ne le bolj trajnostne, ampak tudi tišje – kar pomeni, da jih bo mogoče izvajati 24 ur na dan, poudarjajo oblasti. Ko bo prepoved začela veljati, bodo v območju dovoljena samo električna vozila in nizkoemisijska vozila na plin. Prepoved ne velja za interventna vozila in vozila z invalidsko dovolilnico.

Kot so sporočile mestne oblasti ob predstavitvi ukrepa, namreč kar 1000 meščanov na leto umre zaradi onesnaženosti zraka. "V Stockholmu bi moral vsak imeti možnost dihati zrak, ne da bi zbolel," je zapisal švedski poslanec Lars Strömgren. Mesto si v prihodnosti predstavlja z veliko zunanjimi sedeži in klopmi in veliko prostora za hojo in kolesarjenje. Gre za prvi primer tako strogega okoljskega ukrepa za vozila na Švedskem.

V Evropi že obstaja veliko primerov dobrega ravnanja s področja mobilnosti in energetike, ki največ prispevata k onesnaženosti zraka, in eden od ukrepov na področju mobilnosti je zagotovo umeščanje nizko- ali brezemisijskih con v mesta, je za naš portal že poudaril direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc: "To so območja, kamor vozniki ne smejo iti s starimi dizelskimi vozili. London, Milano in tudi nekatera nemška mesta imajo takšno mestno politiko. Po drugi strani pa mora obstajati alternativa takšnim ukrepom (npr. javni prevoz, shema javnih koles itd.). V naši bližini je vzorčni primer Dunaj, saj se prebivalcem mesta praktično ne splača imeti avtomobila, ker je javni prevoz tako konkurenčen. Primeri dobrih praks prihajajo tudi iz Danske in Nizozemske, ki sta vzorčna primera mestnega kolesarjenja in dobre kolesarske infrastrukture, ki močno razbremeni mesta z vidika prostora."

Onesnažen zrak tihi ubijalec

Onesnažen zrak v Evropi ni zgolj tihi spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so, kot smo poročali, že opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno, so izračunali.

Onesnažen zrak vsako leto povzroči prezgodnjo smrt najmanj 1200 otrok in mladostnikov po Evropi, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Kot opozarjajo, je Evropa otroke pustila na cedilu, saj so skoraj vsi otroci na stari celini izpostavljeni zraku, ki ne zadovoljuje standardov. Skrb vzbujajoče je tudi to, da države nenehno prelagajo sprejetje ukrepov za izboljšanje zraka, ki ga dihamo vsi.

Onesnažen zrak je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za obolenje za najbolj pogostimi kroničnimi boleznimi, ki vključujejo rakava in srčno-žilna obolenja, bolezni dihal, sladkorno bolezen, težave v nosečnosti in tudi demenco.

Onesnažen zrak lahko vpliva na vse ljudi v njihovem življenjskem obdobju in poveča tveganje za resne bolezni, še posebej škodljiv učinek pa ima na ranljive skupine, kot so starejši in osebe z že obstoječimi boleznimi, otroci ter ljudje, ki živijo v socialno-ekonomsko problematičnih okoljih.

Onesnažen zrak preglavice povzroča predvsem prebivalcem mest. Kar 97 odstotkov mestnih območij namreč diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija označuje kot škodljivega, ugotavlja poročilo Evropske agencije za okolje. Kot poudarjajo, dokazi o škodljivih učinkih tudi manjšega onesnaženja zraka naraščajo, kar kaže na to, da varna raven onesnaženega zraka, ki ne bi imela negativnega učinka na naše zdravje, najverjetneje ne obstaja.