Kadilci vsako leto na španske ulice in plaže odvržejo na milijone cigaretnih ogorkov. V Španiji so sicer dokaj strogi kadilski predpisi, kajenje so denimo lani prepovedali na vseh barcelonskih plažah, to povečini ni dovoljeno še na terasah hotelov. Za plaže brez cigaret so leta 2021 razglasili 525 plaž v državi. 

Nova okoljska zakonodaja pa, kot poroča EuroNews, prinaša tudi odgovornost proizvajalcev za čiščenje odvrženih ogorkov. Tako novi predpisi določajo, da bodo morala tobačna podjetja plačati račune za odstranjevanje cigaret z ulic in plaž v državi. Gre za sklop predpisov, del katerih je tudi prepoved plastičnega pribora za enkratno uporabo, s katerimi si prizadevajo za zmanjšanje odpadkov in spodbujanje recikliranja v državi. Predpisi so v veljavo stopili 6. 1. 2023, poroča Guardian. 

Proizvajalci cigaret pa so po novem dolžni potrošnike opozoriti, naj ogorkov ne odvržejo na javnih površinah. Sicer še ni znano, kako bo to čiščenje potekalo in koliko okvirno bo to stalo tobačna podjetja. Ena izmed študij ocenjuje, da so stroški odstranjevanja ogorkov od 12 do 21 evrov na državljana na leto – skupni znesek bi se lahko povzpel vse do milijarde evrov. Cigaretna podjetja bodo stroške verjetno prenesla na potrošnike s povišanjem cen izdelkov, kar bi lahko delovalo tudi kot dodatna spodbuda za opustitev kajenja, meni španska vlada, še piše EuroNews.

Najštevilčnejši odpadek ob obalah 

Na cestah, ulicah, v oceanih, rekah pristane nešteto število cigaretnih ogorkov na leto. Gre za najpogostejši odpadek, ki potrebuje kar deset let za razgradnjo, medtem pa se v okolje sproščajo strupene snovi.

Kot smo že poročali, so cigaretni ogorki vse prej kot nedolžna smet. Vsako leto na svetu proizvedemo okoli šest bilijonov cigaret, več kot 90 odstotkov jih vsebuje filtre iz plastičnih vlaken. To pomeni več kot milijon ton plastike, ki v veliki meri pristane v naravi. Po nekaterih ocenah kar dve tretjini ogorkov odvržemo na tla oziroma v odtoke. Od tam pa jih dež spere v potoke, reke in morja. 

Cigaretni ogorki so najštevilčnejši odpadek, ki ga prostovoljci poberejo ob obali, pravijo v organizaciji Ocean Conservancy, ki od leta 1986 organizira globalne akcije čiščenja plaž. V tem času so njihovi prostovoljci s plaž pobrali že več kot 60 milijonov ogorkov. Največkrat jih tam pustijo prav obiskovalci oziroma kopalci.

Kam spadajo ogorki? 

Cigaretni filtri so narejeni iz celuloznega acetata oziroma acetilceluloze. To je termoplastični polimer, narejen iz celuloze, ki je obdelana z ocetno kislino. Uporablja se kot osnova za umetna vlakna in plastiko. Da se ta vlakna razgradijo, pa je potrebnih tudi več desetletij. "Čeprav so cigaretni ogorki razgradljivi, ne spadajo med biološke odpadke, saj še zmeraj vsebujejo strupe (ne smemo jih torej kompostirati), filtri v cigaretah pa so narejeni iz majhnih plastičnih delcev," so jasni na Snagi, ljubljanskem podjetju za ravnanje z odpadki. Cigaretni ogorki torej ne sodijo na tla, gozdne poti, v reke, morje in nasploh v naravo. Prav tako ne sodijo v koš za biološke odpadke. Odvreči bi jih morali v zabojnike za preostanek odpadkov (črni zabojniki), nato pa jih skupaj z drugimi odpadki predelajo v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana.