Opazovane populacije prostoživečih vrst – sesalcev, dvoživk, plazilcev in rib – so se v slabih 50 letih v povprečju zmanjšale za 69 odstotkov, v najnovejšem poročilu o stanju planeta ugotavlja Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF Living Planet Report 2022). Poročilo je pripravilo Zoološko društvo v Londonu in velja za največjo podatkovno bazo o živalskih vrstah, saj vključuje skoraj 32.000 populacij 5230 prostoživečih vrst.

Poročilo je potrdilo tisto, na kar znanstveniki in okoljevarstveniki opozarjajo že dlje časa: da je stanje narave resno ogroženo. Zato WWF opozarja vlade, podjetja in širšo javnost, naj nujno uvedejo spremembe, s katerimi bomo zaustavili uničevanje biotske raznovrstnosti.

Glavne vzroke za zmanjšanje populacije prostoživečih živali po vsem svetu v WWF vidijo v degradaciji in izgubi habitatov, onesnaževanju okolja, vnosu invazivnih vrst, boleznih in podnebnih spremembah.

Najslabše v Latinski Ameriki in na Karibih

Od leta 1970 so omenjeni vzroki prispevali k izgubi 66 odstotkov prostoživečih živali v Afriki in 55-odstotnemu skupnemu zmanjšanju populacije prostoživečih živali v Aziji in na Pacifiku. Podatki iz indeksa obenem kažejo, da so se opazovane populacije prostoživečih živali v Latinski Ameriki in na Karibih med letoma 1970 in 2018 v povprečju zmanjšale za 94 odstotkov, poudarjajo v WWF.

Število opazovanih populacij sladkovodnih živali se je tako v manj kot enem človeškem življenju zmanjšalo v povprečju za 83 odstotkov, kar je največ od vseh prostoživečih vrst. Največje grožnje ribam selivkam predstavljajo izguba habitata in ovire na selitvenih poteh.

"To poročilo predstavlja šokantne številke," zaskrbljeno ugotavlja generalni direktor WWF International Marco Lambertini. Če želimo ustaviti in obrniti izgubo narave ter zagotoviti zdravo prihodnost za ljudi in naravo, je po njegovem prepričanju treba spremeniti sistem.

WWF zato poziva svetovne voditelje, ki se bodo decembra sestali na 15. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP15), da dosežejo sporazum, podoben pariškemu podnebnemu sporazumu, v katerem se bodo zavezali, da bodo do leta 2030 zaustavili izgubo biotske raznovrstnosti in zagotovili bolj zelen svet.

"V razmerah vse izrazitejše krize, s katero se sooča narava, je nujno, da ta sporazum omogoči ukrepanje na terenu, vključno s preobrazbo sektorjev, ki vodijo v izgubo narave, in finančno podporo države v razvoju," je poudaril Lambertini.

Čeprav populacije ptic in sesalcev po zadnjih podatkih za Evropo kažejo pozitivne trende, pa populacije dvoživk, plazilcev in sladkovodnih rib upadajo predvsem zaradi gradnje pretežno nepotrebne hidroenergetske infrastrukture, je poudarila izvršna direktorica WWF Adria Nataša Kalauz.

"Globalno zmanjšanje populacij sladkovodnih vrst za kar 83 odstotkov kaže na kritično stanje vodnih ekosistemov, brez katerih ni človeka na Zemlji," je opozorila. Tudi naše velike zveri, kot so volk, medved in ris, se soočajo s problemom preživetja. Morje je skoraj v celoti izlovljeno in po oceni Kalauzove se lahko zgodi, da bo v morjih več plastike kot rib že pred letom 2048, kot so to prvotno predvidevali znanstveniki.

"Odgovornost vseh nas je, da nekaj naredimo in se spremenimo, če želimo, da bodo generacije za nami živele na zdravem planetu. To krizo, s katero se sooča planet, lahko omilimo le s spremembo razvojne paradigme in celovito dekarbonizacijo vseh sektorjev," je bila jasna. A da bomo iz te krize izšli in ohranili planet, moramo spremeniti način proizvodnje in porabe izdelkov, način življenja, kateri prevoz izbiramo, kako se prehranjujemo ter kako gospodarimo z omejenimi naravnimi viri. "To so resni izzivi ne le za države v naši regiji, ampak tudi na svetovni ravni, a brez kolektivnega zavedanja, da je odgovornost za ukrepanje na vseh nas, težko pričakujemo spremembe," je sklenila Kalauzova.