Urad ZN za droge in kriminal je objavil svetovno poročilo o zločinih proti prostoživečim vrstam. V poročilu so analizirali več kot 140.000 poročil o zasegih divjih živali med letoma 2015 in 2021 v več kot 160 državah, poroča Euronews. Število zasegov zaščitenih vrst je v zadnjih dveh desetletjih naraščalo, kar pomeni, da napredek pri izpolnjevanju cilja ZN o trajnostnem razvoju za odpravo trgovine z zaščitenimi vrstami do leta 2030 ni na dobri poti, poudarjajo v poročilu. 

Največkrat zasegli korale, krokodile in slone 

Največkrat so zasegli korale, sledili so jim krokodili in sloni. Kljub temu poročilo poudarja, da so bili ukrepi za zmanjšanje trgovine z nekaterimi živalskimi vrstami, kot so sloni in nosorogi, v zadnjem času uspešni, saj je stopnja krivolova, zasegov in tržna cena za obe vrsti močno padla. To so prisodili prizadevanjem za zajezitev tako povpraševanja kot ponudbe, vključno z veliko pozornostjo politike, strožjimi tržnimi omejitvami in ciljanjem organov kazenskega pregona na trgovce. Izboljšala sta se tudi čezmejno sodelovanje in kriminalizacija kaznivih dejanj v zvezi s prostoživečimi živalmi, naštevajo. 

Še posebno skrb vzbuja, da jih je od 1652 rastlinskih in živalskih vrst, ugotovljenih v zasegih, kar 40 odstotkov ogroženih ali skoraj ogroženih glede na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN). Nekaterim redkim orhidejam, sukulentom, plazilcem, ribam, pticam in sesalcem prav zaradi krivolova in tihotapljenja resno grozi izumrtje.  

Okoljski kriminal vodi v izumrtje nekaterih redkih vrst, so poudarili. Vpliv kriminala s prostoživečimi živalmi ni le neposredna grožnja vrstam, uničuje tudi občutljive ekosisteme, odpravlja ključni vir dohodka za skupnosti, ki so odvisne od narave, in spodkopava zmogljivost Zemlje za ublažitev podnebnih sprememb, ugotovitve poročila povzema Euronews. 

Kaj pa v Sloveniji? 

"Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst," je za naš portal že pojasnila Nevenka Lukić Rojšek, slovenska predstavnica WWF Adria. Kot dodaja, je eden izmed najpogostejših nagibov za okoljske zločine zaslužek z lovnim turizmom in prodajo. V primeru krivolova na velike zveri pa razlog ni vedno materialna oziroma finančna korist, ampak pogosto kljubovanje evropski politiki zaščite velikih zveri. Krivolov na velike zveri izvajajo lovci, ki jih podpira ruralna javnost, pravi Lukić Rojškova. Tarče okoljskih zločinov v Sloveniji so ptice, velike zveri in vodni živelj.

Okoljski zločini v Sloveniji najpogosteje prizadenejo ptice, velike zveri, kot sta volk in medved, ter zaščiteni vodni živelj. Ptice množično umirajo zaradi lovnega turizma in trgovanja, lova na trofeje, ujetništva ali lova za šport in rekreacijo. Poleg ptic so s krivolovom najbolj ogrožene velike zveri – volk in medved, ki jih lovijo kot trofeje ali zaradi konfliktov s človekom. Medvedje meso je namreč gurmanska poslastica in najdražja divjačina. 

Zavarovane prostoživeče vrste poleg krivolova pogosto trpijo tudi zaradi zastrupitev. Zastrupitve najpogosteje prizadenejo ptice ujede, ki poginejo po zaužitju zastrupljenega trupla, položenega kot vaba za veliko divjad. Lovijo tudi z nezakonitimi metodami in sredstvi, kot so električne vabe, mreže, pasti, avtomatsko orožje, umetna razsvetljava, motoriziran lov z vozili in plovili ter lov ponoči, našteva Rojškova. 

Ptice pevke tihotapijo v Italijo in druge države EU, kjer so najbolj zaželeni liščki in škrjanci, prodajajo jih za gurmanske užitke, pa tudi za zadrževanje v ujetništvu. V Sloveniji je letno nezakonito ubitih do 46.500 osebkov ptic, poudari. Primere je težko odkriti, največja težava pa je, kot pojasnjuje, da ta dejanja med ljudmi pogosto niso dojeta kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice, sledi nezakonit lov s strelnim orožjem in zastrupljanje ptic. Dodatno je vsako leto čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih od 34.000 do 172.000 ptic. 

Pri lovu na vodne ptice je zaradi razpršilnega delovanja šiber več ptic le ranjenih. V Sloveniji je namreč uporaba svinčenih šibrovk še vedno dovoljena. Svinec pa je strupena kovina, ki negativno vpliva na naše okolje in naše zdravje. S svinčenimi šibrovkami se onesnažuje zemljo in vodo. Zaradi uživanja hrane, zastrupljene s svincem, se zastrupi in umre na stotine predstavnikov divjadi. Nekaj sto tisoč pobitih živali (kormorani, črne liske, labodi, šoje, vrane, srake in druge živali) v lovskih statistikah sploh ni navedenih, je še poudarila sogovornica.