Okoljevarstvene organizacije svarijo, da je izvoz hitre mode v revne države postal izhod za sistemsko hiperprodukcijo, da gre v resnici za skrito trgovino z odpadki in da bi moral takšen umazani tok odpadkov postati nezakonit.  

Trgovina z rabljenimi oblačili ali odpadki? 

Okoljski organizaciji Clean Up Kenya in nevladna organizacija Wildlight for the Changing Markets Foundation (CMF)  sta opravili številne intervjuje in zbrali dokaze o tem, kaj se zgodi z rabljenimi pošiljkami oblačil, ki jih lokalno poznajo pod izrazom 'mitumba', piše EuroNews. In ugotovitve so presunljive. Odkrili so kupe neuporabnih oblačil, ki so visoki celo kot štirinadstropni bloki. Ponekod pa se takšni kupi strupenih oblačil, ki so za povrh izdelani iz plastike in kemikalij, 'izlivajo' v reke in vodotoke ter pomenijo tveganje za okolje in prebivalstvo. 

"Odšli smo do 'pokopališča' hitre mode, da bi razkrili umazano resnico: Da je trgovina z rabljenimi oblačili iz Evrope v veliki meri v resnici trgovina s skritimi odpadki," pripoveduje Betterman Simidi Musasia iz okoljske organizacije Clean Up Kenya. Izvoz plastičnih odpadkov iz EU je omejen in bo kmalu prepovedan. Kljub temu pa je preiskava pokazala, da več kot eden od treh kosov rabljenih oblačil, poslanih v Kenijo, vsebuje plastiko in da so oblačila tako nizke kakovosti, da tam takoj postanejo odpadek.

Rezultat porasta hitre mode v razvitem svetu 

Kenijski trgovci pravijo, da se je količina odpadnih oblačil, ki prihajajo v državo, v zadnjih nekaj letih močno povečala. Oblačila, ki jih prejmejo, so pogosto umazana z bruhanjem, trdovratnimi madeži ali živalsko dlako. In to je rezultat porasta poceni hitre mode za enkratno uporabo v razvitem svetu.  Trgovci namreč na slepo kupujejo oblačila v  velikih paketih in nato zavržejo naraščajoči odstotek, ki se izkaže za neuporabnega, pojasnjuje Musasia.

Naša odvisnost od hitre mode v revnih državah, kot je Kenija, tako zastruplja zemljo, zrak in vodo, pravijo.  V poročilu trdijo celo, da na teh kupih pristane velika količina oblačil ljudi, ki darujejo v dobrodelne namene. Kot poudarjajo, je obseg problema verjetno veliko večji od tega, kar je pokazala preiskava. Veliko kosov oblačil iz Evrope gre namreč skozi mrežo držav na celini in zunaj nje, zaradi česar jim praktično ni mogoče slediti. 

Podatki kažejo, da sta med letoma 2019 in 2020 Evropska Unija in Velika Britanija izvozili za več kot pet milijonov ton rabljenega tekstila, piše EuroNews. Preden ga odpošljejo v tujino, s temi kosi med seboj trgujejo države EU. Nemčija je tako denimo na Nizozemsko izvozila 179.000 ton tekstila. Rabljeni tekstil iz EU so poslali v Gano, Indijo, Nigerijo, Pakistan in Kenijo, nato so ga pod drobnogled vzeli raziskovalci. CMF je ugotovil, da so leta 2021 Nemčija, Poljska, Združeno kraljestvo, Madžarska, Italija, Belgija, Litva, Estonija, Francija in Irska predstavljale 95 odstotkov vsega izvoza rabljenih oblačil iz EU v Kenijo v skupni vrednosti skoraj 25 milijonov evrov.

Na vrhu lestvice evropskih držav je bila sicer Nemčija, ki je izvozila več kot 50 milijonov oblačil. Od tega je bilo več kot 25 milijonov odpadnega tekstila, skoraj 17 milijonov pa sintetike. Sledila sta ji Poljska in Združeno kraljestvo, ki sta leta 2021 izvozila več kot 12 milijonov izdelkov iz plastike.

Recikliramo le odstotek oblačil, skoraj tretjine ne oblečemo

Tekstilna industrija je druga, takoj za naftno, največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih 15 letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. K temu pa pripomoremo tudi Slovenci. Danes  kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred 15 leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo, so sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije in društva za sonaraven razvoj Focus. 

Na svetovni ravni recikliramo le en odstotek vseh oblačil, saj jih je težko reciklirati, ker so največkrat narejena iz mešanic različnih materialov. Odpadni tekstil, takoj za zavrženo plastiko, je izjemno velik okoljski problem. "A razmeroma preprosta proizvodnja kemičnih vlaken iz naravnih in sintetiziranih polimerov pomeni priložnost za njihovo uvajanje na področje tako imenovane hitre mode in na številna druga področja, pri čemer pa je treba vedeti, da je vpliv različnih vlaken na okolje zelo različen," opozarja Gordana Sredojević iz Zveze potrošnikov Slovenije in svetuje: "Preprost recept za trajnostno oblačenje je klasični kroj in dobra tkanina – to je kombinacija, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo modnega izdelka. Prav tako je prav, da preden kupite novo oblačilo, preverite, kaj se skriva v domačem modnem butiku, v vaši omari. Moda je namreč igra kombinacij, a sijaj modnih zgodb, barv in krojev nas premami in v nas zbudi strastne potrošnike."

Kaj sploh je hitra moda?

Hitra moda pomeni hitro in poceni (po nizki ceni za potrošnike, a okoljski in družbeni stroški niso vračunani v to ceno). "Hitra moda je problematična zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton," opozarja Nina Tome iz društva Focus, ki je tudi izpostavila, da imamo danes na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami.