Tretjino gospodinjskih odpadkov globalno gledano predstavljajo biološki odpadki – hrana in odpadki iz vrtov. In večina teh pristane na odlagališčih, kjer se iz njih postopoma sproščajo toplogredni plini. V Sloveniji je leta 2022 v gospodinjstvih nastalo okoli 70.000 ton odpadne hrane, ki zajema tako užitni kakor tudi neužitni del. Štiričlanska družina je tako v okviru svojega gospodinjstva zavrgla v povprečju 133 kg hrane oz. 365 g na dan. Večina te odpadne hrane, skoraj dve tretjini (63 %), je še vedno končala med mešanimi komunalnimi odpadki, ugotavlja Statistični urad republike Slovenije (SURS).  

Po podatkih Evropske komisije je odpadna hrana krivec za 16 odstotkov izpustov evropskega prehranskega sistema. Kot so izračunali Združeni narodi, pa odpadna hrana na globalni ravni povzroči za osem odstotkov emisij, ki jih povzroči človeštvo. Leta 2018 je bilo v Evropski uniji po podatkih nevladne organizacije Zero Waste Europe zbranih le 34 odstotkov bioloških odpadkov. Kot ocenjujejo, smo tako zavrgli okoli 40 milijonov ton potencialnih gnojil. 

Leta 2022 se je v Sloveniji skupno sicer zavrglo 150.839 ton hrane.  Od tega je skoraj štiri petine odpadne hrane predelane v kompostarnah in bioplinarnah, ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Kot kažejo podatki, je bila večina odpadne hrane predelana aerobno v kompostarnah in anaerobno v bioplinarnah, v vsaki po 39 %. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 21 % odpadne hrane.

Obvezno ločevanje odpadne hrane odslej tudi v Franciji 

V Franciji pa so izračunali, da vsako leto na osebo zavžejo približno 82 kilogramov odpadkov, ki bi jih bilo še mogoče kompostirati. Zato so v novo leto zakorakali z novo zakonsko obvezo, poroča Euronews.  Občine morajo odslej prebivalcem zagotoviti načine za razvrščanje bioloških odpadkov. Gospodinjstva in podjetja morajo tovrstne odpadke odslej odlagati bodisi v namenski zabojnik za domače zbiranje ali jih odnesti na občinsko zbirno mesto. Prej so jih morali namreč ločevati le tisti, ki so na leto proizvedli več kot pet ton bioloških odpadkov. Odpadke bodo nato predelali v bioplin ali kompost, ki bo nadomestek za kemična gnojila. Dovoljeno je tudi domače kompostiranje. Pri kompostiranju nastane humus. Kot pojasnjujejo pri javnem podjetju Voka snaga, ta v prsti deluje kot vpojna goba: "Ta v deževnih dneh vpija vodo in jo sprošča v času suše. Humus zelo izboljša tako peščeno kot ilovnato prst in jo ščiti pred izsušitvijo in erozijo. Značilnost humusa je tudi ta, da ozdravi prst, saj je ta, če je obogatena s humusom, manj podvržena škodi, ki jo povzročajo bolezni in insekti. Humus je temen, zato zbere več sončne svetlobe in tako prispeva k podaljšanju sezone rasti."

Kaj smemo in česa ne smemo kompostirati, če si omislimo domači  kompostnik? 

Biološke odpadke lahko odlagamo v rjave zabojnike ali pa jih kompostiramo na domačem vrtu, je pojasnjeno na spletni strani vokasnaga.si. Odpadki, primerni za kompostiranje, so odpadno vejevje, trava in listje, stara zemlja lončnic, rože in plevel, zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst ter gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, jajčne lupine, kavna usedlina in filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki in kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke, naštevajo. A pozor, za kompostiranje niso primerni vsi odpadki. Na kompost tako nikar ne mečite zdravil, pa mačjih in pasjih iztrebkov in plenic. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi. To so še plastika, steklo, keramika in kovine, kosti in maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, oblanci in žagovina obdelanega lesa, opozarja Voka Snaga.