V 34.000 pregledih na pomorskih in rečnih poteh, obalnih območjih in v pristaniščih so zaznali 1600 kršitev ter 500 nezakonitih dejanj onesnaževanja na morju, vključno z izpusti nafte, nezakonito razgradnjo ladij in izpusti žvepla iz plovil. Odkrili so tudi 1000 primerov onesnaževanja na obalnih območjih in rekah in 130 primerov nezakonite trgovine z odpadki prek pristanišč, je objavil evropski policijski urad Europol, ki je skupaj z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex koordiniral evropski del akcije.

Celotno akcijo je usmerjala mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol.

"Države so lahko z uporabo Interpolovih baz podatkov in analitičnih sposobnosti povezale kazniva dejanja onesnaževanja z drugimi kriminalnimi dejanji, kot so prevare, korupcija, utaja davkov, pranje denarja, piratstvo in nezakonit ribolov," so zapisali v Europolu.

V preiskavi so med drugim ugotovili, da so kriminalci hitro izkoristili okoliščine, ko je bilo veliko nadzornih organov prerazporejenih na naloge obvladovanja pandemije covida-19, in sicer na različnih področjih kriminala, tudi okoljskega.

Izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle je dejala, da je onesnaženje morja resna grožnja, ki ne ogroža le okolja, ampak tudi zdravje in na dolgi rok svetovno gospodarstvo. "Kriminalcem ni mar za okolje; ne mislijo na jutri, ampak le na to, kako bodo na plečih naše družbe povečali svoj dobiček," je dejala in dodala, da so preiskave ključne za preprečevanje tovrstnega kriminala in za ohranitev okoljske dediščine za prihodnje generacije.

Generalni sekretar Interpola Jürgen Stock je poudaril, da se grožnja kriminala, povezanega z onesnaževanjem, stalno povečuje in ogroža zrak, vodo in prst.

"Kljub temu da je bila to tretja izdaja akcije 30 dni na morju, nikoli ne gre za enako vajo," je dodal Stock. V tretji preiskavi se je število pregledov glede na prvo akcijo več kot podvojilo, kar je po njegovih besedah "jasen znak, da mednarodna skupnost ne bo dovolila kriminalnih napadov na naše okolje".