Kot je pojasnil Jože Bavcon, bi namreč v Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posegla železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bi znova odvzel znaten del vrta. Kot opisuje, bo porušena stara upravna zgradba, kjer je Čajnica Primula. Če bi se načrti uresničili, bi Botanični vrt izgubil celo alejo najstarejših dreves, opozarja Bavcon: Najverjetneje bomo izgubili najstarejši ginko v Sloveniji, celotno alejo različnih vrst jelk, najdragocenejši genotip  metasekvoje (Metasequja stryboides ) in mnoge druge. Prav tako tudi japonske češnje, ki so bile mišljene kot simbolična povezava med novim starim vrtom ob zasaditvi leta 2000."  Kot je poudaril, je metasekvoja eden izmed prvih genotipov, ki so prišli v Evropo. 

"Vpliv tira sega v raziskovalne grede, del zidu iz leta 1845, glede na videno je v nevarnosti hiša iz leta 1897, nekdanja upravna zgradba, in gre do celo zgornje poti, ki gre na zgornji strani rastlinskega sistema," našteva. Kot pojasnjuje, karkoli se tam začne delati, čeprav samo ob robu teh starih dreves, bo za posledico imelo, da drevesa ob prvem viharju padejo, čeprav morda katero ostane.

V bran so Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani tako stopili tudi izven meja Slovenije.  Peticijo za ohranitev botaničnega vrta so objavili v novi spletni reviji svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI. To je velika mednarodna podpora za vrt, za kar smo zelo hvaležni, je vzpostavitev peticije komentiral Bavcon.

Zakaj bi morali  ohraniti Botanični vrt Univerze v Ljubljani? 

Botanični vrt je zaščiten kot Kulturni spomenik državnega in kot spomenik oblikovane narave, ampak, kot je razočaran Bavcon, to očitno čisto nič ne pomeni. "To za botanični vrt pomeni katastrofo, ob dejstvu, da so nam na novi lokaciji na Večni poti vhodni objekt in rastlinjake porušili in da prvotne zasnove vrta ni mogoče izvesti," je razočaran Bavcon. V tujini delajo nove rastlinjake, pri nas pa se borimo za preživetje. Rušijo nas povsod – tako na novi in stari lokaciji," opisuje. 

Kot izpostavlja Bavcon, gre za kulturni spomenik še iz časov Ilirskih provinc. Hladnik ga je uspel ohraniti pred ukinitvijo ob ponovnem prihodu Habsburžanov, spomni: "Danes pa ne razumemo ničesar več. Čeprav Kunminška deklaracija iz leta 1921 govori prav o sožitju človeka in narave." 

Kot smo že poročali, se ljubljanski Botanični vrt lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas. Ta zeleni biser pod Golovcem je dosegel več pomembnih mejnikov in je v samem svetovnem vrhu. Kot je pojasnil dr. Jože Bavcon, je na svetu evidentiranih že 3712 botaničnih vrtov. Le 41 med njimi pa jih ima akreditacijo certificiranega botaničnega vrta in samo 15 jih ima še en certifikat za varstvo narave. Naš botanični vrt se lahko pohvali z obema in ga tako uvrščamo v sam svetovni vrh. Prav tako tudi po številu vrst, predstavljenih v vrtu, sega med zelo pestre vrtove. V svoji bazi ima zabeleženih kar 5729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort. Od tega jih ima pri BGCI sedaj evidentiranih in potrjenih že 4844. Za tako majhen botanični vrt, razprostira se le na treh hektarjih, je to ogromna številka.

Direkcija: Zavedamo se pomena Botaničnega vrta 

Kot smo že poročali, so iz Direkcije za infrastrukturo glede gradnje drugega tira na tem območju potrdili, da so lani začeli postopek priprave strokovnih podlag in državnega prostorskega načrta (DPN). Trenutno je projekt v fazi načrtovanja optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora. "Sledila bo izdelava strokovnih podlag ter okoljskega poročila za študijo variant / predinvesticijsko zasnovo in nato izdelava podrobnejših rešitev ter okoljskega poročila za fazo DPN." 

Na podlagi sprejete Uredbe o DPN bodo nadaljevali s projektiranjem, pridobivanjem dovoljenj za gradnjo. Vsi zgoraj navedeni postopki do začetka gradnje po dosedanjih izkušnjah trajajo več let, sicer priznavajo na direkciji in dodajajo, da je načrtovanje železniške proge zelo zahtevno, tudi zaradi goste poselitve na območju mestne občine Ljubljana. 

"Pri pripravi strokovnih podlag in DPN sodeluje interdisciplinarna ekipa strokovnjakov z različnih strokovnih področji. Zavedamo se pomena Botaničnega vrta, zato je v projektno skupino projektantov med drugimi vključena tudi arboristika, ki aktivno sodeluje pri delu projektantov," so nam še pojasnili na Direkciji za infrastrukturo.