Morska želva glavata kareta (z znanstvenim imenom Caretta caretta) je na peščeni plaži v priljubljenem italijanskem letovišču Jesolo v Beneški laguni 9. julija izlegla 82 jajc v velikosti žogice za namizni tenis. Zakopala jih je približno 25 metrov od morja. Dejstvo, da si je mama želva  za odlaganje jajc izbrala prav ta severni del Jadranskega morja, je močno presenetilo znanstvenike, ki pravijo, da gre za izjemen dogodek.

"To je najbolj severno mesto, na katerem so kdaj koli odlagale jajca, gre za resnično posebno geografsko lokacijo," je za časnik La Repubblica poudaril Sandro Mazzariol, profesor veterinarske patologije na Univerzi v Padovi in koordinator ekipe za reševanje morskih živali. 

Do zdaj se je iz jajc izleglo devet morskih želvic. Dogajati se je začelo v sredo, mlade želvice pa so potrebovale od 10 do 15 minut, da so se prebile iz jajc, tako da so jajčno lupino prelomile z usti. Izlegle pa so se nekaj dni po pričakovanem roku, ki je pri tej vrsti 60 dni. 

Mlade želvice so tehtale od 12 do 14 gramov, njihov oklep pa je v dolžino meril okoli pet centimetrov. Mladiči se sicer izvalijo z mehkim oklepom, ki pa se strdi nekaj minut po rojstvu. 

Odlagališče glavate karete, ki je sredi obljudene plaže, so znanstveniki zaščitili pred obiskovalci in plenilci. Prostovoljci iz društva za zaščito živali pa kraj stražijo 24 ur na dan. 

Dogajanje ves čas spremljajo tudi kamere, znanstveniki pa upajo, da se bo v prihodnjih dneh izleglo še več želvjih mladičev.

Znanstveniki so za želvice ustvarili zaščiteno potko do morja. "Instinktivna pot do morja je ključna za to vrsto, saj jim pomaga, da si zapomnijo, kje je plaža. To pa omogoča samicam, da se vrnejo in odložijo jajca na mestu, kjer so se izlegle same," je za lokalni časopis Il Mattino di Padova pojasnil Diego Cattarossi, znanstveni direktor zoološkega parka v Jesolu. 

Veliko vprašanje, s katerim se zdaj ukvarjajo znanstveniki, je, zakaj si je glavata kareta za odlaganje jajc izbrala prav Beneško laguno. "Toskana je pogosto mesto za odlaganje in pred dvema letoma se je zgodilo v Pesaru, letos pa v Benečiji. Skušali bomo razvozlati ta fenomen," pravi Mazzariol. "Segrevanje morja je ena teorija. Ne pravim, da je to vzrok, vendar pa bi lahko bil eden od dejavnikov, zakaj se to dogaja," je dodal.  

Glavate karete vse svoje življenje preživijo v vodi, samice gredo na kopno le takrat, ko izležejo jajca. Za odlaganje jajc si želva izbere peščeno plažo, na kateri izkoplje luknjo in vanjo odloži jajca. Naenkrat jih lahko izleže tudi sto, vendar pa je potem preživetje mladičev manj verjetno. Ker želva po valjenju ob vrnitvi v morje za seboj pusti sledi, jih plenilci pogosto najdejo in pojedo, še preden se izvalijo mladiči. Za mladiče so tvegane tudi prve minute življenja, saj jih lahko razni ptiči pojedo, še preden dosežejo morje.