Tropska hiša v Celju je dom številnim redkim vrstam. Med njimi obiskovalce očarajo tudi ogroženi zlatoglavi leviči, opice tamarinke iz Južne Amerike. Pred leti so iz češkega vzrejnega centra za primate prejeli samca in samico Fernanda in Isabello, ki sta svojo družino oblikovala prav v Celju. Ravno pred novim letom, natančneje 28. 12. 2023, je razširjeno družino znova presenetil naraščaj. Isabella je postala mama že petič, so sporočili iz Tropske hiše. "Mladič je zdrav in napreduje v razvoju. Preživel je prve kritične dni življenja. Mama Isabella ga tako že daje v varstvo ostalim članom družine," so veseli v Tropski hiši. 

 Zlatoglave leviče oskrbniki tedensko tehtajo. Pri tem jih intenzivneje pogledajo in preverijo, ali se telesno razvijajo. S tehtanjem samice preverimo tudi napredovanje brejosti. "Zadnje decembrske dni smo Isabello intenzivneje spremljali. Vedeli smo namreč, da bo kmalu nastopil čas poroda. Vendar pa nas je Isabella z novorojencem ponovno presenetila. Porod je potekal neopazno in brez težav. Zato smo v popoldanskem času, 28. decembra, na njej opazili mirujočo kepo dlake, ki se je oklepala maminega telesa. Vedeli smo, da gre za novega mladiča," je povedal Simon Cirkulan, direktor Tropske hiše v Celju.

Zlatoglavi levič je manjša vrsta primatov Južne Amerike. Rdeči seznam ogroženih vrst jo umešča med ogrožene vrste – EN (IUCN, 2020), zato je razmnoževanje le-te v umetnem okolju ključnega pomena pri njenem preživetju. Vrsto ogrožajo krčenje življenjskega prostora zaradi urbanizacije, kmetijstva in gozdarstva, krivolov in človeške bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v naravi živi le še okrog 2.500 odraslih osebkov te opice, populacija pa je še vedno v upadanju: "Zlatoglavi leviči so endemiti Brazilije, vendar pa postajajo v naravi vedno redkejši. Vrsto najbolj  prizadene krčenje njenega življenjskega prostora. Ljudje namreč vse bolj posegajo v okolja teh opic tako, da izsekavajo gozd za potrebe kmetijstva, gozdarstva, urbanizacije. Vrsto so v naravi zdesetkale tudi človeške bolezni in krivolov," pojasnjujejo v Tropski hiši.

Leviča sta se začela pariti že nekaj dni po prihodu 

Prvič v zgodovini države so leta 2021 v Slovenijo pripeljali ogroženega zlatoglavega leviča (Leontopithecus chrysomelas), endemita Brazilije: "Gre za manjšo opico Južne Amerike, ki jo umeščamo v družino marmozetk in tamarink. Samica Isabella in samec Fernando sta v Tropsko hišo prišla iz vzrejnega centra za primate na Češkem. Sta nesorodna in genetsko kompatibilna, prav tako pa sta se značajsko nemudoma ujela. Le nekaj dni po prihodu levičev smo opazili že njuno prvo parjenje, starša pa sta po nekaj mesecih dobila Viktorja, prvega mladiča. Viktorju so v treh leglih sledili še Bebe, Vivia, Marcelina, Teodor in Luan," širitev družine opisujejo v Tropski hiši.  

Za kakšno opico gre? 

Zlatoglavi levič je dnevno aktivna in izrazito družabna vrsta, ki oblikuje družinske skupnosti. Te štejejo dva do 11 osebkov, ponavadi pa jih je v skupini štiri do sedem. Skupina je lahko sestavljena iz dveh odraslih samcev, ene odrasle samice in mladih, nereproduktivnih osebkov, ali pa družino oblikuje en reproduktiven par z različnim številom potomcev, običajno potomcev prejšnjih generacij. O paritvenem sistemu vrste ni veliko znanega. Za mladiče skrbijo tako samci kot samice, vsi člani skupine pa pomagajo pri varovanju mladičev. V naravi so zato pomembni raznašalci semen, naštevajo v Tropski hiši. 

Zanimiva dejstva o zlatoglavih levičih

Ali veste, da: 

Je v naravi ostalo le 1–5 % življenjskega prostora zlatoglavega leviča? Ljudje so namreč gozd posekali za namene lesne industrije, živinoreje in poljedelstva. 

Zraste zlatoglavi levič 20–34 cm v dolžino, njegov rep pa meri 30–40 cm, teža pa niha med 360 in 710 g?

Samci zlatoglavega leviča spolno dozorijo pri približno dveh letih starosti, samice pa so spolno zrele že pri 18 mesecih?

Samice nosijo mladiče 125 do 132 dni?

Je družinska skupnost ter očetovska skrb za potomce v družinah marmozetk in tamarink bistvenega pomena za preživetje mladičev? Razmnoževanje je namreč za samice marmozetk in tamarink energetsko zelo zahtevno, saj običajno rodijo dvojčka z visoko porodno težo, v kratkem času pa znova zanosijo, medtem ko še vedno dojijo prejšnje potomce.

Vodilni samci, očetje in nereproduktivni posamezniki v družini delujejo kot pomočniki in pomagajo samicam pri nošenju mladičev, delijo hrano z njimi, so pozorni na plenilce in konkurenčne skupine iste vrste in samice z mladiči tudi branijo?

V oskrbi človeka, torej v umetnem okolju, zlatoglavi levič živi več kot 20 let?