Japonski dresnik je bil leta 1948 okronan za okrasno rastlino leta. Opisan je bil kot lepa, za vzgojo preprosta rastlina, ki bi so jo na svojem vrtu želel vsak. Danes jo poznamo kot  trdovratno trajnico, ki povzroča glavobol naravovarstvenikom. Več desetletij kasneje je na neslavni lestvici ene izmed sto najbolj invazivnih vrst na svetu.  A z njim se bomo morali naučiti živeti, saj sredstev in možnosti, da bi ga povsem izkoreninili, več ni, pove Sonja Rozman, vodja ZRSVN OE Kranj.

In če smo zamudili priložnost, da bi ga izkorenili, ko bi to bilo še mogoče, se moramo iz zgodbe japonskega dresnika naučiti, kako pomembno je zgodnje odkrivanje tujerodnih rastlin, ki imajo potencial, da postanejo invazivne in so pravzaprav tempirana bomba, poudarja Rozmanova. 

Tujerodne invazivne vrste povzročijo za 400 milijard evrov škode letno 

Kot svari, ko se invazivne tujerodne vrste namreč močno razširijo v naravi, je njihova odstranitev praktično nemogoča, v to moramo vložiti veliko sredstev, učinek pa je pa zelo nizek. Če pa ukrepamo na začetku, ko se nekje ob vodotoku pojavi ena rastlina, ki jo prepoznamo in odstranimo, nimamo problema. S tem se lahko izognemo visoki ekološki in materialni škodi. Tujerodne invazivne vrste namreč povzročijo toliko škode, da svet vsako leto stanejo okoli 400 milijard evrov. 

Sirska svilnica, veliki pajesen in žlezava nedotika so denimo že na evropskem seznamu prepovedanih vrst, zato jih na domačem vrtu ne smemo saditi. Zlata rozga in enoletna suholetnica sta vrsti, ki sta na kmetijskih  zemljiščih že močno razširjeni in povzročata škodo ne le biotski raznovrstno, ampak tudi kmetijstvu. Vedno bolj priljubljena v šopku okrasnih rastlin, ki pa so tujerodne in invazivne, pa je denimo davidova budleja. Ta  je pri nas že ušla v naravne habitate, našli so jo ob vodotoku Tržiške Bistrice, Rozmanova našteje nekaj zaskrbljujočih primerov.

Ocene, kakšno škodo tujerodne invazivne rastline povzročijo v Sloveniji, še nimamo, saj so za to potrebne zahtevne ekonomske analize, pojasnjuje Rozmanova. Invazivne tujerodne vrste so globalno prepoznane kot ena največjih groženj biodiverziteti. Ne ogrožajo pa le biodiverzitete,  ampak tudi gospodarstvo, prehransko varnost, kmetijstvo, tudi zdravje ljudi. Spomni na orjaški dežen, ki lahko povzroči hude opekline na koži ljudi. Povečujejo stroške obdelave kmetijskih površin, ob vodotokih ...

Šest let trajajoč projekt, težak skoraj osem milijonov evrov 

Kot poudarja, je zato treba tehtati med gospodarsko koristjo prodaje takšnih okrasnih rastlin, in med tem, kakšno škodo to lahko povzroči naravi. Tu bo treba najti ravnotežje, izpostavlja, in to je tudi eden izmed glavnih ciljev skoraj osem milijonov evrov težkega projekta Life OrnenamentalIAS, izpostavlja Rozmanova. Misija enega izmed najbolj zahtevnih projektov Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, je preprečevanje in obvladovanje škodljivih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih rastlin na naravo. Trajal bo kar šest let, moto projekta pa je 'ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk'.'   

Kot poudarja Direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) mag. Teo Hrvoje Oršanič, se je treba namreč invazivnih vrst resno lotiti. Kot  največji izziv je izpostavil komunikacijo z državljani, ki zaradi nepoznavanja problematike nenamerno povzročajo širitve tujerodnih vrst v naravo. Brez komunikacije z vrtnarji, s prodajalci rastlin pa ne moremo prepričati ljudi, da so okrasne rastline lahko tudi problem, je izpostavila Rozmanova. "Ljudje pogosto mislimo tudi, da bo narava naredila svoje, če zeleni odrez, ki ga porežemo doma, preprosto odpeljemo v gozd. Ne zavedamo pa se, da rastline zrastejo. Če so to tujerodne rastline, ki imajo invazivni potencial, pa tako v naravo vnesemo vrsto, ki bo izpodrivala naše vrste in povzročala škodo." 

Kot poudarja, je cilj projekta omejiti širjenje invazivnih tujerodnih okrasnih  rastlin iz urbanih območij v naravo: "Te nas seveda ne motijo, dokler so v parkih in v vrtovih, treba pa je najti načine, kompromise, kako preprečiti njihovo širjenje v naravo. Treba je tudi omejiti vnos invazivnih tujerodnih vrst z zelenim odrezom v naravo, prepričati ljudi, da ne odpeljejo ostankov iz vrtov v naravo in najti načine, kako to izvesti, da bo za ljudi prijazno in hkrati učinkovito."

Zato bodo izobraževali rečne nadzornike, da bodo znali ukrepati in prepoznati te rastline.  Preventivno delovanje je, kot poudarja namreč najcenejše, če neka okrasna rastlina z vrta v naravo ne pride, potem problema sploh ni: "Najbolje bi torej bilo, da takšnih okrasnih rastlin sploh ne bi bilo na trgu. Zavedamo se, da je to zahteven proces, a upamo, da nam bo vsaj za nekatere vrste to uspelo doseči." 

Ponekod so invazivne tujerodne vrste v Sloveniji že prisotne tudi na naravnovarstveno pomembnih območjih, opozarja. In ker žal invazivke pogosto padejo na (preveč) plodna tla in se začnejo nenadzorovano širiti, bodo v okviru projekta organizirali tudi akcije odstranjevanja.  

Ker invazivke ne poznajo meja, je pomembno tudi mednarodno sodelovanje. Zato so se v projektu povezali tudi s hrvaškimi partnerji.  "Ne moremo tiščati glave v pesek in se pretvarjati, da problemi ne obstajajo,"  je poudaril Oršanič, ki je prepričan, da je naravovarstvo edina prava pot v prihodnost.