V Sloveniji so to vrsto ptice prvič opazili leta 2021. Kako pa je z opažanji v zadnjih letih? Kot odgovarja Domen Stanič iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, se od decembra 2023 vrsta pri nas pojavlja redno. V zimskem času je jata do 35 osebkov vsakodnevno prisotna na območju Škocjanskega zatoka. Isti osebki dnevno obiskujejo tudi okoliške njive in polslana okolja pri Sv. Katarini. Gre pa za dokaj enotno jato in drugih opažanj v Sloveniji, stran od obale, za zdaj ni, pojasnjuje. 

Kakšne posledice bi lahko povzročilo, če bi se ta vrsta ptice namnožila tudi pri nas?

Sveti ibis ima zelo visoko stopnjo rodnosti in skorajda nobenega naravnega sovražnika in prav v tem je nevarnost, da se njegova populacija hitro povečuje, opozarja. Morebitno gnezdenje te vrste pri nas bi lahko povzročilo resne težave. Večje število ibisov ima lahko negativne posledice na lokalne, domorodne organizme: ibisi so bolj kompetitivni in izpodrivajo druge, sorodne vrste pri zasedbi gnezdilnih mest ali pri prehranjevanju. Obenem so znani primeri plenjenja svetih ibisov na zarode vodnih ptic. Slednje bi lahko imelo zelo negativne posledice predvsem za ogrožene vrste vodnih ptic (npr. čigre, galebe in druge pobrežnike), našteva. 

PREBERI ŠE

Na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo

Kako verjetno je, da bi se ta ptica tudi pri nas namnožila kot na severu Italije? 

Kot ocenjujejo v DOPPS, je to zelo verjetno. "Glede na prilagodljivost vrste in na razpoložljivost primernega habitata, pričakujemo, da se bo vrsta, v primeru neukrepanja lahko namnožila. Seveda pa imamo v Sloveniji bistveno manj razpoložljivega habitata za ibise (obalna mokrišča in podobni vodni habitati) kot v severni Italiji. Že v obalnih mokriščih pa bi namnožitev vrste lahko povzročila resne težave," svari.

Kako lahko preprečimo, da bi se namnožila kot v Italiji?  Kot odgovarja Stanič je sveti ibis uvrščen na evropski seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki jih je treba prednostno obravnavati. EU zato nalaga vsem državam članicam, kjer je vrsta prisotna, da poskrbijo za odstranjevanje oz. omejevanje števila svetih ibisov. Če bi hoteli preprečiti, da bi se vrsta namnožila tako kot v Italiji, bi zagotovo morali sprejeti ukrepe za njeno odstranjevanje iz narave. 

Za kakšno ptico gre? 

Kot je opisano na vladnih spletnih straneh, gre za veliko močvirsko ptico: "Telo je približno tako veliko kot telo race mlakarice, vendar ima sveti ibis dolge noge in vrat, kljun pa je dolg in ukrivljen navzdol. Med spoloma na daleč ni bistvenih razlik. Peresa so pretežno bela, le letalna peresa imajo črne konice, ki so v letu iz zgornje in spodnje strani videti kot črna obroba peruti. Sekundarna letalna peresa so nekoliko razširjena in črno obarvana. Mladostni osebki so nekoliko bolj kremasto belo obarvani in imajo po vratu še nekaj peres. Sveti ibisi so družabne ptice, ki se pogosto družijo z drugimi močvirskimi pticami, predvsem z žličarkami ter belimi čapljami."