Po podatkih, zbranih iz Evropskega informacijskega sistema o gozdnih požarih, so Ukrajino leta 2024 pestili pogosti gozdni požari, ki so bili v veliki meri posledica vojnih aktivnosti v kombinaciji s podnebnimi spremembami. Pogorela površina v zadnjih 12 mesecih je bila več kot dvakrat večja od letnega povprečja iz prejšnjih dveh let in se je povečala na 92.100 hektarjev. Emisije zaradi vseh požarov, vključno z gozdovi, so se več kot podvojile na 25,8 milijona ton ekvivalenta CO2 – kar je 118-odstotno povečanje v primerjavi z letnim povprečjem med vojno v prejšnjih letih, ugotavlja novo poročilo piše Euronews.
Večina teh požarov je izbruhnila na frontah ali blizu njih. Požare lahko na primer sproži obstreljevanje, eksplozije, streljanje s strelivom, strmoglavljenje dronov, eksplozivne mine, vojaki, ki zakurijo taborne ognje, za Euronews pojasnjuje vodilni avtor poročila Lennard de Klerk. "Zaradi nenehnih spopadov gasilci ne morejo doseči območja, zato postane požar veliko večji in intenzivnejši in se ustavi šele, ko mu zmanjka goriva, razlaga. Poleg tega je bilo letos vreme na frontah v vzhodni Ukrajini nenavadno suho. V kombinaciji z več vročinskimi valovi je to povzročilo zelo visoko požarno tveganje.
Kateri so drugi glavni viri povečanih emisij v Ukrajini?
Medtem ko so se spopadi nadaljevali, so emisije zaradi vojaških dejavnosti v zadnjih 12 mesecih še naprej stalno rasle. Pri tem raziskovalci izpostavljajo tudi obnovo poškodovanih stavb in infrastrukture. Vojskovanje je po treh letih namreč postalo največji vir emisij. Fosilna goriva, ki jih porabijo vozila, kot so tanki in bojna letala, ki so glavni porabniki dizla in kerozina, predstavljajo večino teh emisij s 74 milijoni ton ekvivalenta CO2, ugotavljajo v poročilu.
Okrepljeni napadi na energetsko infrastrukturo so prinesli 16-odstotno rast emisij, so izračunali. Naftna infrastruktura je bila še posebej močno prizadeta, zaradi česar so se emisije v zadnjih 12 mesecih povečale na 2,1 milijona ton ekvivalenta CO2 v primerjavi z 1,1 milijona ton ekvivalenta CO2 v preteklih 24 mesecih. Letala so se še naprej izogibala zračnemu prostoru nad Rusijo in Ukrajino ali pa jim je bil prepovedan, kar pomeni, da so letela dlje in tako povečala emisije. To je od začetka invazije povečalo emisije letalstva, povezane s konflikti, na 14,4 milijona ton ekvivalenta CO2.
Žrtve tudi številne živali, v morje razlitega veliko kurilnega olja
Poleg tega pa ne smemo pozabiti na kolateralno škodo, kot so številne živali, ki so izgubile svoj življenjski prostor ali pa so bile prav tako žrtve vojne. Zaradi vojaških operacij, ki potekajo v v vodah Črnega morja, je denimo poginilo več deset tisoč kitov in delfinov. Situacija je kritična, izpostavljajo raziskovalci, saj delfinom v regiji grozi izumrtje. Raziskovalci ocenjujejo, da so za visoke številke krive predvsem morske mine, največ naj bi se jih nahajalo v okolici Kačjega otoka in pristanišča v Odesi. Eksplozije namreč lahko delfina ubijejo tudi, če ga neposredno ne ranijo. Nekateri so svoje življenje izgubili zaradi spremembe pritiska, ki so ga povzročile eksplozije, mnogo pa jih je pomrlo zaradi lakote in podhladitve, saj se zaradi sonarjev poškodujejo določeni centri v njihovih možganih, zaradi česar niso zmožni uravnavati telesne temperature ali loviti, smo poročali.
Prav tako smo poročali o tem, da je po izlitju kurilnega olja v Črnem morju poginilo na desetine kitov in delfinov. Zaradi nedavnega izlitja kurilnega olja iz dveh ruskih tankerjev v Kerški ožini je v Črnem morju poginilo več deset kitov in delfinov, je poročala STA. V Kerški ožini se je 15. decembra med hudim neurjem prepolovil in potopil tanker, drugi pa je nasedel. Skupno sta ladji prevažali okoli 9200 ton mazuta. Od tega se ga je po ocenah ruskih oblasti najmanj 2400 ton verjetno izlilo v morje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Okoljevarstveniki sicer pričakujejo, da bo poleti, kot se bo temperatura morja dvignila, na površje priplavalo še veliko razlitega olja, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
