Na nekaterih ledenikih v Švici so morali celo prenehati z meritvami ledu, saj ledenih površin praktično ni več. Tako so pri monitoringu ledenikov, ki spremlja 176 ledenikov v Švici, nedavno ustavili meritve na ledeniku St. Annafirn, saj se je ta skoraj povsem stalil.  Švicarska akademija znanosti je objavila poročilo z zaskrbljujočimi ugotovitvami. 

Nenavadno vroča poletja in zime z zelo nizko količino snega, so, kot ugotavljajo raziskovalci, povzročili pospešeno taljenje ledenikov. Količina ledenikov, izgubljena poleti 2022 in 2023, je enaka tisti, izgubljeni v obdobju med letoma 1960 in 1990, poroča Guardian. Analiza švicarske akademije znanosti je tako pokazala zaskrbljujoče stanje, da je letos izginilo kar 4 odstotkov skupne prostornine ledenikov v Švici, kar je drugi največji letni upad doslej. Največji upad je bil leto pred tem, ko je bil padec kar 6-odstoten. 

V poročilu pojasnjujejo, da je ogromna izguba ledu posledica zime z zelo malo snega – ki pade na vrh ledenikov in jih ščiti pred izpostavljenostjo neposredni sončni svetlobi – in visokih poletnih temperatur, piše AP. Pri tem so izpostavili, da je bilo prizadeto celotno območje Švice, kjer Alpe prekrivajo večino južnih in osrednjih delov države, ledeniki v južnih in vzhodnih regijah pa so se stalili skoraj tako hitro kot ob rekordni otoplitvi leta 2022."Taljenje več metrov je bilo izmerjeno v južnem Valaisu  in dolini Engadin na nadmorski višini nad 3.200 metri, na kateri so ledeniki do nedavnega še ohranjali svoje ravnovesje," poročilo povzema AP. 

Kot je za Guardian pojasnil Matthias Huss, vodja monitoringa švicarskih ledenikov Glamos, je vzrok za takšno zaskrbljujoče stanje kombinacija zelo neugodnih meteoroloških ekstremov in podnebnih sprememb. Če se bodo vremenski ekstremi nadaljevali s takšno hitrostjo, bomo vsako leto videli tako zaskrbljujoče stanje, je posvaril. 

Da bi preprečili izgubo ledu v Švici, je treba ustaviti emisije, a tudi če bi svet uspel v prizadevanjih, da se ne segreje za več kot na 1,5 C nad predindustrijsko raven, bi v Švici ostala le tretjina ledenikov. To pomeni, da bo večina majhnih ledenikov izginila, večji pa bodo postali veliko  manjši. Poudaril pa je, "da bo v najvišjih predelih Alp ostalo vsaj nekaj ledu in s tem nekaj ledenikov, ki jih bomo lahko pokazali svojim vnukom".

Kot piše AP, je Huss povedal še, da sta dve ekstremni zaporedni leti pripeljali do izginotja številnih manjših ledenikov. Švica je izgubila že do 1000 majhnih ledenikov, zdaj pa začenjamo izgubljati tudi večje in pomembnejše ledenike, je posvaril. 

Poudaril je, da so "ledeniki ambasadorji podnebnih sprememb". Zelo jasno namreč povedo, "kaj se dogaja, ker so zelo občutljivi na segrevanje," je dejal. Kot izpostavlja, študija jasno kaže, da je ukrepanje nujno, če želimo stabilizirati podnebje in če želimo rešiti vsaj nekaj ledenikov. 

Taljenje ledenikov pereč okoljski problem 

Kot ugotavlja študija, o kateri smo že pisali, bi lahko, tudi če bi nam uspelo doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, do leta 2100 izgubili skoraj polovico ledenikov. Če se globalno segrevanje nadaljuje po sedanji stopnji, ki vodi do dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, pa bi lahko bile izgube še večje. Izginilo bi lahko kar 68 odstotkov vseh ledenikov.

Če se bodo napovedi znanstvenikov uresničile, to pomeni, da v srednji Evropi, zahodni Kanadi in ZDA do konca naslednjega stoletja skorajda ne bi bilo več ledenikov. To bo, kot predvidevajo znanstveniki, bistveno prispevalo k dvigu morske gladine, ogrozilo oskrbo z vodo za do 2 milijardi ljudi in povečalo tveganje za naravne katastrofe, kot so poplave in plazovi.       

Kot je za naš portal že pojasnil Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika, se tanjšata tudi oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto, še posebej od druge polovice osemdesetih let 20. stoletja. Kot je spomnil, smo pravo ledeno površje nazadnje videli v začetku jeseni 2019, od takrat ju bolj ali manj v celoti prekriva sneg zadnjih snežnih sezon in je torej led – kar ga je še ostalo – varno shranjen. A poudarja, da je to prehoden pojav, ki se je v zadnjih desetletjih zgodil že nekajkrat: ''Na dolgi rok pa izginjata.''

"Snežna sezona in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, lahko jima grozi izginotje, z njima pa tudi dragoceni vodi, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire," je opozoril Pavšek. 

Taljenje ledenikov je pereč globalni okoljski problem, in kot je za naš portal že razložil Pavšek, je trenutno najbolj skrb vzbujajoče taljenje ledenikov na polarnih območjih na obeh poloblah, arktični in antarktični: ''Tu gre za ogromne razsežnosti. Izginotje antarktičnega ledenika Thwaites, katerega površina meri več kot deset Slovenij in ki je kar stokrat večji od ledene police Larsen B, katere spektakularno razpadanje smo prav tam pred leti spremljali s 'satelitskimi' očmi, bi povzročilo več kot polmetrski dvig gladine svetovnih morij. Taljenje permafrosta sprošča tudi metan, razmeroma kratkoživ,  a zelo reaktiven plin, ki je tudi pod oceanskim dnom.''