Nova raziskava, objavljena v reviji Nature Water, potrjuje, da se je intenzivnost ekstremnih padavinskih dogodkov, na drugi strani pa ekstremnih suš v zadnjih 20 letih močno povečala. Kot piše Euronews, takšni vremenski dogodki vodijo v ekstreme, kot so izpad pridelka, škoda na infrastrukturi in humanitarne krize ter konflikti.

V raziskavi so s pomočjo satelitov merili spremembe v zalogah vode na Zemlje, pri tem so zajeli podtalnico, površinsko vodo, led in sneg. Podatki kažejo na močno povezavo med podnebnimi ekstremi in naraščajočimi svetovnimi povprečnimi temperaturami.

Raziskovalci so potrdili, da se pogostost in intenzivnost padavin ter suše povečujeta zaradi izgorevanja fosilnih goriv in drugih človeških dejavnosti, ki sproščajo toplogredne pline. Toplejše ozračje namreč poveča hitrost izhlapevanja vode v sušnih obdobjih. Zadržuje tudi več vodne pare, ki spodbuja močne padavine. To pomeni, da bo nadaljnje globalno segrevanje povzročilo več suše in deževnih neviht, ki so po mnogih merilih hujše – pogostejše, hujše, daljše in večje.

Tudi Evropa se to zimo sooča s sušo. Letošnje leto se je začelo z drugo najtoplejšo zimo doslej. Malo dežja in snega pomeni, da se deli Evrope soočajo z zaskrbljenostjo zaradi vpliva suše na kmetijstvo, oskrbo s pitno vodo in proizvodnjo energije.

Milijarde ljudi brez osnovne človekove pravice

Leta 2015 se je svet v okviru Agende za trajnostni razvoj 2030 zavezal k cilju dostopa do pitne vode in sanitarne ureditve za vse ljudi na svetu do leta 2030. Vendar smo trenutno resno skrenili z začrtane poti, opozarjajo na NIJZ: "Milijardam ljudi je oteženo življenje, ogroženo je njihovo zdravje, številne šole, podjetja, zdravstveni centri, kmetije in tovarne pa ne morejo varno delovati, saj ni upoštevana njihova človekova pravica do vode in ustrezne sanitarne ureditve." 

Prebivalec Slovenije v povprečju porabi 110 litrov vode na dan

Prebivalec Slovenije medtem povprečno porabi 110 litrov vode na dan, kažejo podatki statističnega urada (SURS). Skoraj polovica vse vode, načrpane v 2021 za javni vodovod, je bila dobavljena gospodinjstvom. Skoraj 88 odstotkov vse vode, dobavljene gospodinjstvom iz javnega vodovoda, je bilo načrpane iz povodja Donave. Iz povodja Jadranskega morja je bilo za gospodinjstva načrpane le 12 odstotkov vode ali 10,1 milijona m3, ugotavljajo. 

Največ vode porabijo gospodinjstva v osrednjeslovenski regiji 

Največ vode na prebivalca je bilo dobavljene gospodinjstvom v osrednjeslovenski (43 m3), najmanj pa v koroški statistični regiji (31,5 m3).  Kot kažejo podatki, se količina odpadne vode iz gospodinjstev povečuje. V javno kanalizacijo je bilo v letu 2021 odvedenih 232,6 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora. To je bilo 16 odstotkov več kot leto prej. 72 milijonov m3 (31 odstotkov) odpadnih voda je bilo iz gospodinjstev, ugotavljajo na statističnem uradu.  

Od 232,6 milijona m3 odpadnih voda, nastalih v 2021, jih je bilo pred izpustom iz kanalizacijskih sistemov nazaj v okolje prečiščenih v čistilnih napravah 69 odstotkov. 96 odstotkov teh voda je bilo izpuščenih v površinske vode, 2,4 odstotka v podtalnico, 0,7 odstotka pa v morje. Preostalih 71 milijonov m3 odpadnih voda je ostalo neprečiščenih, še naštevajo na SURSU.

Vseslovenska karta pitnikov 

Kot so ob marčevskem svetovnem dnevu voda opozarjajo Ekologi brez meja, je dostopnost pitne vode včasih tudi stvar informiranja. Zato so ta dan  letos obeležili s predstavitvijo vseslovenske karte pitnikov, ki prebivalcem in turistom zaenkrat nudi informacije o 567 lokacijah z javnim dostopom do pitne vode, s čimer želijo vplivati na manjšo porabo embalirane vode. 

"V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Zato so se Ekologi brez meja odločili za kartiranje vseh lokacij v Sloveniji, kjer je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov," so sporočili. 

Na osrednjem slovenskem portalu za spodbujanje ponovne uporabe Manj je več tako najdete novo karto s 567 pitniki. Podatke so zbrali iz raznolikih, a v večini primerov nepopolnih virov. Posameznike zato tudi tokrat vabijo k aktivnemu državljanstvu in brezplačnemu vnosu dodatnih lokacij in popravkov, izpostavljajo. 

Z objavo informacij si prizadevajo k manjši porabi embalirane vode, ki je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže, izdelane iz fosilnih goriv. Z manjšo porabo plastenk, ki brez kavcijskega sistema prepogosto zaidejo tudi v naše okolje, pa se posledično zmanjšuje tudi onesnaženost voda. "In tako se krog ponovno sklene," še dodajo Ekologi brez meja.