Naravni ekosistemi naj bi se v zadnjih desetletjih v povprečju zmanjšali za 47 odstotkov. Svetovna zveza za varstvo narave opozarja, da je na rdečem seznamu več kot 8400 vrst, ki so kritično ogrožene, in dodatnih skoraj 30.000, ki so ranljive in ogrožene. Ogrožena je četrtina vseh poznanih rastlinskih in živalskih vrst na svetu, okoli milijon vrst pa naj bi bilo na robu izumrtja. Mnoge vrste pa bodo izumrle, še preden jih bodo znanstveniki odkrili in opisali. 

Letošnji svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst poudarja njihov pomen pri ohranjanju ekosistemov in njihovi obnovi. S tem želijo spodbuditi razprave in iskanje rešitev, ki bi omogočale trajnostno rabo teh naravnih danosti. 

Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo zrak, ki ga dihamo, pitno vodo in hrano za preživetje in materiale za obrt in gradnjo ter nas varujejo pred ekstremnimi naravnimi pojavi. Rastline in živali so neločljivo povezane z ekosistemi. Uničenje ključnih vrst tako vpliva na delovanje in vitalnost ekosistema, po drugi strani pa uničenje habitatov (ekosistemov) pomeni izgubo odvisnih vrst. 

Človek s svojim delovanjem posega v naravno ravnovesje ekosistemov in močno vpliva na izumiranje številnih ključnih vrst na svetovni ravni. In to kljub temu, da prav bogastvo vrst in ekosistemov že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj. Eden največjih problemov je tudi prekomerno izkoriščanje mnogih vrst, ki ga povzročata naraščajoče povpraševanje in nezakonita mednarodna trgovina.

Zaradi uničenja in izginjanja ekosistemov je GSZN lani razglasila desetletje ohranjanja in obnove ekosistemov. 

Podatki kažejo, da danes eni od treh sladkovodnih vrst in četrtini vseh mokriščnih vrst grozi izumrtje zaradi uničevanja teh ekosistemov. V zadnjih 50 letih so se populacije vseh vretenčarjev zmanjšale za 68 odstotkov (sesalcev za 25 odstotkov, ptic za 14 odstotkov in dvoživk za 40 odstotkov).

Slovenija biotsko zelo bogata

Več kot 37 odstotkov površine slovenskega ozemlja je vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), država pa je na tem področju tudi vodilna v Evropski uniji. Posebnost Slovenije je tudi, da na tako majhnem območju živi zelo veliko različnih živalskih in rastlinskih vrst. Do zdaj so strokovnjaki na območju Slovenije zabeležili približno 15.000 živalskih vrst, 6000 rastlinskih vrst in 5000 vrst gliv. "Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v ožjem smislu, torej s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi okrog 850 živalskih endemitov, vključno z jamskimi živalmi. Med njimi so vrste, ki so v neugodnem stanju," so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Eden od primerov dobre prakse za ohranjanje živalskih vrst in ekosistema je doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx. "Evrazijski ris je vrsta, ki je že od leta 1975 vpisana na dodatek II konvencije CITES, zato z reševanjem populacije uresničujemo tudi cilje konvencije.  V projekt je vključenih pet držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija), njegova glavna cilja pa sta preprečevanje ponovnega izumrtja dinarsko-jugovzhodnoalpske populacije evrazijskega risa in njena dolgoročna ohranitev," so zapisali na MOP.