Ekologija

ZN: Biotska raznovrstnost je eden od ključnih temeljev razvoja človeštva

K.H./05. 06. 2021 11.00

V Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. Ob svetovnem dnevu okolja v Združenih narodih opozarjajo, da je prav biotska raznovrstnost eden od ključnih temeljev razvoja človeštva.

Letošnji svetovni dan okolja je prelomen, saj Okoljski program Združenih narodov (ZN) pričenja z globalno pobudo Desetletje za obnovo ekosistemov. Znanstveniki namreč opozarjajo, da je prav desetletje, ki je pred nami, ključno za ohranitev številnih živalskih in rastlinskih vrst ter za prilagajanje na podnebne spremembe.

Med ključnimi ekosistemi v ZN izpostavljajo mokrišča, gozdove in koralne grebene. Njihovo zmanjševanje namreč neposredno vpliva na življenje skoraj polovice svetovnega prebivalstva.

Denimo, ribe predstavljajo petino živalskih beljakovin za okoli tri milijarde ljudi. Več kot štiri petine človeške prehrane pa temelji na rastlinah, so opozorili v ZN.

V državah v razvoju okoli 80 odstotkov ljudi živi na podeželju, njihovo zdravje pa temelji na rastlinstvu. Zgolj en odstotek površine našega planeta predstavljajo urbana območja, a na tem odstotku živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Prav zato je treba urbana življenjska okolja narediti bolj funkcionalna in ustvariti hladnejše otoke v segretem urbanem okolju. Poskrbeti je treba za čisto vodo in zrak ter zaščititi kakovost življenja pred različnimi tveganji. Sicer pa je tudi urbano okolje dom raznolikih živalskih in rastlinskih vrst. V ZN zato poudarjajo, da je biotska raznovrstnost ključna za trajnostni razvoj in kakovostno življenje človeštva.

Svetovni dan okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki jih obeležujemo na pobudo Organizacije Združenih narodov in njenega okoljskega programa. Letos poteka pod geslom Preobrazi, preustvari, obnovi – Generacija za obnovo (#GenerationRestoration) in ga obeležujemo že 47. leto po vrsti. Cilj svetovnega dne okolja je s pobudami in dobrimi praksami spodbuditi, da vsak izmed nas prispeva k ohranjanju okolja. "Smo generacija, ki mora naravi podati roko," pravijo v ZN.

Več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena

Slovenija leži na manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in 0,014 odstotka kopnega. Toda po podatkih Agencije za okolje (Arso) na tej majhni površini živi več kot odstotek vseh znanih živečih vrst na Zemlji in več kot dva odstotka kopenskih vrst.

"Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. Narava v Sloveniji je med bogatejšimi tudi v Evropski uniji (EU). Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 odstotkov – zavarovana območja, naravne vrednote, evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja). Slovensko naravo še posebej varujemo v 50 naravnih parkih (en nacionalni, trije regijski in 46 krajinskih), 56 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu ter s 1161 naravnimi spomeniki," so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Po podatkih Arso v Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst. Med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst.

Preberi še

Evropski zeleni teden posvečen prizadevanjem za ničelno onesnaževanje

"V okviru največjega svetovnega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst ter 60 tipičnih naravnih okolij, kar predstavlja nekaj več kot 10 odstotkov vseh vrst in tipičnih naravnih okolij Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije," pravijo na MOP.

S svetovnim dnevom okolja se je zaključil tudi letošnji Evropski zeleni teden, katerega glavna tema je bilo uresničevanje ničelnega onesnaževanja kot temelja Evropskega zelenega dogovora za trajnostno evropsko gospodarstvo.

Tudi slovensko predsedovanje Svetu EU v znamenju biotske raznovrstnosti

Kot so izpostavili na ministrstvu, Evropski zeleni dogovor postavlja biotsko raznovrstnost med glavne prioritete Komisije in držav članic v naslednjem desetletju. Na njegovi podlagi so članice sprejele tudi Strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030, ki predstavlja pomemben vidik okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covid-19 in pomembno prispeva tako k varstvu narave, zdravju ljudi ter krepitvi odpornosti naše družbe na morebitne prihodnje pandemije.

"Slovenija kot ena biotsko najbogatejših držav v EU si bo v sodelovanju z drugimi državami članicami in Komisijo v času predsedovanja še posebej prizadevala za vodilno vlogo EU na svetovni ravni. Slovensko predsedovanje bo vključevalo številne mednarodne dogodke, vključno s 15. zasedanjem Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP15 CBD) oktobra 2021 na Kitajskem. Kot predsedujoča država se bo Slovenija zavzemala za izvajanje ukrepov iz Strategije EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030, ki izpostavlja pospeševanje vseh aktivnosti za ohranitev biotske raznovrstnosti. Za doseganje tega cilja se bo Slovenija zavzemala zlasti za boljše upravljanje obstoječih zavarovanih območij, vključno z največjim naravovarstvenim omrežjem na svetu Natura 2000, in varstvo prostoživečih opraševalcev," so poudarili na ministrstvu.

Pomen narave za človeštvo v številkah:

Gozdovi predstavljajo vir pitne vode za eno tretjino največjih mest na svetu. Prav tako so ključnega pomena za 80 odstotkov dvoživk, 75 odstotkov ptic in 68 odstotkov sesalcev na Zemlji.

Obnova 15 odstotkov spremenjenih površin na ustrezen način lahko ohrani 60 odstotkov vrst pred izumrtjem.

Drevesa v mestih poleti zmanjšujejo temperaturo zraka za od 0,5 do 2 stopinje Celzija, kar neposredno vpliva na kakovost življenja 68 milijonov ljudi.