Vse od leta 1915, odkar National Geographic Society, globalna neprofitna organizacija, ki je posvečena raziskovanju in zaščiti našega planeta, izdeluje zemljevide, je veljalo, da ima naš planet štiri oceane. To so Atlantski ocean, Tihi ocean, Indijski ocean in Akrtični ocean. Od 8. junija letos pa kartografi National Geographic Society uradno priznavajo tudi peti ocean in to je Južni ocean, znan tudi kot Antárktični ocean. 

Znanstveniki, ki že desetletja proučujejo vode okoli Antarktike, namreč pravijo, da se zaradi hitrih tokov na tem delu planeta, voda tam precej razlikuje od ostalih oceanov in si zato zasluži lastno poimenovanje. Vode Južnega oceana so namreč hladnejše in nekoliko manj slane kot oceani severno od njega.

"Znanstveniki že dolgo poznajo Južni ocean, toda ker nikoli ni bilo mednarodnega dogovora, ga nismo nikoli uradno priznali," pravi Alex Tait, geograf pri National Geographic Society. 

Geografi so razpravljali o tem, ali so vode okoli Antarktike dovolj unikatne, da si zaslužijo svoje ime, ali pa gre zgolj za hladnejši podaljšek Tihega, Atlantskega in Indijskega oceana. 

"Na nek način gre za nekakšno geografsko 'obsedenost' ," pravi Tait. Sam je skupaj z drugimi člani odbora za zemljevide pri National Geographic Society že vrsto let debatiral o tem, še posebej, ker se je med znanstveniki in v medijih vse bolj začelo uveljavljati posebno poimenovanje za te vode. 

Uradno priznanje prav na letošnji svetovni dan oceanov, sovpada z iniciativo o zaščiti oceanov. Z uradnim priznanjem namreč želijo zbuditi zanimanje javnosti za ta del planeta in povečati zavedanje, kako pomembna je ohranitev svetovnih morij in oceanov. 

"Vedno smo ga ločevali, vendar pa smo ga dojemali malo drugače (kot druge oceane). Ta sprememba je zadnji korak, s katero pravimo, da ga želimo prepoznati zaradi njegove ekološke drugačnosti," je poudaril Tait. 

Ledeniške gore bolj modre, voda in zrak hladnejši

Južni ocean obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60. južnega vzporednika in obkrožajo Antarktiko. Velja za drugi najmanjši ocean, saj je nekoliko večji od najmanjšega Arktičnega oceana. 

V zadnjih 30 letih je bil Južni ocean podvržen hitrim podnebnim spremembam, ki so povzročile spremembe v morskem ekosistemu.

"Kdor je bil tam, bo težko pojasnil, kaj je tako očarljivega na njem, vendar pa se vsi strinjajo, da so ledeniške gore bolj modre, zrak je hladnejši, gore so bolj zastrašujoče in pokrajina je bolj osupljiva kot kjerkoli drugje," pravi Seth Sykora-Bodie, pomorski znanstvenik pri ameriški Nacionalni administraciji za oceane in atmosfero (NOAA) in raziskovalec pri National Geographic. 

Morska biologinja Sylvia Earle je pozdravila odločitev NG, da uradno prizna Južni ocean. Poudarila je, da je to edini ocean, ki se dotika treh drugih oceanov in povsem obkroža kontinent, za razliko od drugih oceanov, ki jih obkrožajo kontinenti.

V ospredju letošnjega svetovnega dneva oceanov ohranjanje biotske raznovrstnosti

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod geslom En ocean, eno podnebje, ena prihodnost. Z njim pozivajo k proaktivnemu pristopu, s katerim bi do leta 2030 zaščitili vsaj 30 odstotkov svetovnih morij ter tako omogočili ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti morij, so sporočili iz ministrstva za okolje in prostor.

Svetovni dan oceanov je svetovni dan praznovanja oceanov in vsakoletni poziv za čim večje sodelovanje vseh deležnikov družbe s ciljem ohranitve oceanov, so zapisali na ministrstvu. Pri tem so izpostavili, da se zadnjih nekaj let krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja.

"Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov," so opozorili na ministrstvu.

Netrajnostno ravnanje z morji pa negativne posledice kaže tudi v slovenskem morju. Posodobljena presoja stanja morskih voda, ki jo je pripravilo ministrstvo, tako nakazuje preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadranskega morja z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov.

Obenem so zaznali tudi vse večjo prisotnost tujerodnih vrst, ki pomembno vplivajo na domači morski ekosistem ter porast v jakosti podvodnega hrupa, ki prav tako lahko pomembno negativno vplivajo na morske organizme. Vse to se že kaže v upadanju biotske raznovrstnosti tudi v slovenskem morju in subregiji Jadransko morje, opozarjajo na ministrstvu.

Pomen ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti morij je prepoznala tudi Evropska komisija, ki je izdala dokumenta Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter Zeleni dogovor. V obeh dokumentih komisija poudarja, da ima upad biotske raznovrstnosti pomembne negativne vplive na gospodarstvo. Komisija tako predlaga, da se do leta 2030 vzpostavi bolj povezana območja s posebnim pomenom za ohranjanje ali povečanje biotske raznovrstnosti, kot so na primer povezana območja Natura 2000 ali pa vzpostavitev modrih in zelenih koridorjev tudi na čezmejni ravni, ne le v nacionalnih okvirih.

Pomembnost ohranjanja ali povečanja biotske raznovrstnosti je prepoznalo tudi okoljsko ministrstvo, ki je pripravilo načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2017-2021. S tem načrtom so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev trajnostne rabe morja in preprečevanje upadanja biotske raznovrstnosti. Ministrstvo je letos obenem pripravilo pomorski prostorski načrt, ki opredeljuje tudi modre koridorje in vzpostavlja prostorska podlaga za usklajeno in trajnostno upravljaje z morskim okoljem.

V okviru svetovnega dneva oceanov pa Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo že od leta 2007 prireja dan odprtih vrat. Gre za osrednjo promocijsko dejavnost Morske biološke postaje Piran. Letošnji bi bil že 15. po vrsti, a so ga morali, tako kot lanskega, zaradi epidemije preseliti na splet, so sporočili iz nacionalnega inštituta za biologijo.