"Gozdovi so bistveni za prihodnost in zdravje planeta ter dobro počutje ljudi. Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, kot so les, gorivo, hrana in krma, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, ščitijo biotsko raznovrstnost, tla, vodne vire in služijo kot območja, kjer lahko ljudje pridejo v stik z naravo. V Sloveniji je delež površin poraslih z gozdom zelo visok, saj gozd pokriva 58 odstotkov Slovenije, kar nas po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko," ob mednarodnem dnevu gozdu izpostavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije. 

Površina gozdov v EU narašča

Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razglasila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi.  Kaj danes pravijo številke o gozdovih na stari celini? V letu 2021 je bila najbolj gozdnata država EU Finska (66 % ozemlja poraslega z gozdom), največji delež lesnih zalog v EU od skupaj okrog 29 milijard m3 je bil značilen za Nemčijo (13 %), najobsežnejšo delovno silo v gozdarstvu pa je s 56.900 zaposlenimi imela Romunija, so podatke ob svetovnem dnevu gozdov strnili na statističnem uradu republike Slovenije (SURS). 

Kot kažejo podatki statističnega urada, površina gozdov v EU narašča. Gozdovi tako v letu 2021 pokrivali 39 % površine EU (okrog 160 milijonov ha) – približno 8 milijonov ha ali 5 % več kot v 2000. Največji delež državnega (kopenskega) ozemlja je bil z gozdom porasel na Finskem (66 %), sledile so Švedska (63 %), Slovenija (58 %), Estonija (54 %) in Latvija (53 %). V Sloveniji so gozdovi obsegali okrog 1 milijon ha, najobsežnejši pa so bili na Švedskem (28 milijonov ha), sledili sta Finska (22 milijonov ha) in Španija (19 milijonov ha). 

Razveseljiv podatek je tudi, da se tudi indeks gozdnih ptic v EU zvišuje. Kot pojasnjujejo na slovenskem statističnem uradu, indeks ptic prikazuje spremembe pri številčnosti in raznolikosti vrst ptic glede na spremembe stanja habitatov, v katerih živijo. Degradacija gozdnih, travniških in kmetijskih habitatov vpliva na upadanje števila vrst ter populacij ptic. Indeks vseh običajnih vrst ptic v EU je v 2021 znašal 88,4 in se od 2012 znižuje, medtem ko je indeks gozdnih vrst ptic v EU znašal 100,1 in se od 2012 zvišuje.

Za boljšo zaščito svetovnih gozdov z novimi tehnološkimi rešitvami 

Zavod za gozdove Slovenije je ob tej priložnosti predstavil poudarke Organizacije za kmetijstvo in prehrano Združenih Narodov (FAO) ob mednarodnem dnevu gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu  je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo. Kot primer na Zavodu za gozdove izpostavljajo, satelitske posnetke in inovacije na področju brezpilotnih letal, ki spreminjajo način upravljanja in zaščite gozdov, kot na primer omogočajo hitrejše odkrivanje obsežnih krčenj gozdov v amazonskih pragozdovih. Tehnološke inovacije pa pomagajo pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo kar 70 milijonov hektarjev gozdov. Sodobne tehnologije so bile uporabljene tudi v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije leta 2022, ko je na goriškem Krasu zgorelo dobrih 3700 hektarjev površin, od tega dobrih 2900 hektarjev gozdov, so spomnili. 

Letošnji poudarek je tudi na trajnosti uporabi lesa in gozdnih proizvodov: "S trajnostno rabo lesa in lesenih izdelkov omogočamo shranjevanje ogljika, ki so ga drevesa uskladiščila v svoji življenjski dobi. V gradbeništvu tako les in alternativni materiali iz dreves že zamenjujejo okoljsko bolj obremenjujoče materiale, kot so beton, jeklo, plastika in sintetična vlakna," pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije. 

FAO poudarja tudi, naj bodo leseni izdelki iz zakonitih in trajnostnih virov. Potrošniki lahko prispevajo k trajnostni rabi gozdov tako, da izberejo lesne izdelke z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov, svetujejo na Zavodu za gozdove Slovenije. 

Kaj pa podnebne spremembe in gozdovi? 

Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in CIPRA Slovenija so v lanskem letu organizirali odmeven posvet o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb. "Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a je ta pogosto preglašena z argumentom razvoja in zasledovanjem ekonomske funkcije gozda. Ne glede na to pa so strokovnjaki soglasni - potrebujemo več območij, kjer z gozdom ne gospodarimo in so prepuščena naravi, saj so izjemnega pomena za podnebje in biotsko raznovrstnost" je posvet povzela Nina Tome iz Focusa.

Bolj, ko bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in bolj bo on potreboval nas. S temi besedami je dr. Matej Ogrin iz CIPRE Slovenija izpostavil pomembnost vloge gozda in hkrati njegovo ogroženost zaradi posledic podnebnih sprememb. Koristi gozdov so večplastne: omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščijo ogljik, zadržujejo zemljine, so vir hrane, zdravil in surovin. Večplastne in pogosto nepredvidljive pa so tudi posledice podnebnih sprememb na gozd: od ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vetrolomom, žledolom in požaru na Krasu, do porasta škodljivcev, hiranja bukve in spremembe habitatov. S tem je ogrožena biotska raznovrstnost, nižajo se zaloge ogljika, ki jih nase veže gozd, niža pa se tudi njegova varovalna funkcija. 

"Površina gozdov v Sloveniji se je v zadnjem desetletju povečala in trenutno prekriva 58 % ozemlja Slovenije. Poleg površine pa sta pomembni tudi raznovrstnost rastišč in zgradba gozdov", je poudaril dr. Aleš Poljanec iz Zavoda za gozdove, ki je orisal stanje gozdov v Sloveniji. Slovenski gozd ima visoko stopnjo ohranjenosti drevesne sestave, k čemur pripomore tudi visoka stopnja vključenosti v varstvene režime.

V Sloveniji je približno 170 gozdnih rezervatov, v katerih gospodari le narava, vendar predstavljajo zgolj 0,8 % vseh gozdnih površin. So izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pomembno vlogo igrajo tudi pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki namreč kažejo, da je 5 % nadzemne biomase ogljika v Evropi shranjenega v drevesih s premerom več kot 50 cm, ki večinoma uspevajo le v starih, nedotaknjenih oziroma negospodarjenih gozdovih. Vendar pa bodo svojo funkcijo zmožni opravljati le, če bodo dovolj obsežni, je pojasnil dr. Thomas Nagel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zaradi podnebnih sprememb lahko tudi v Sloveniji do konca stoletja pričakujemo znatne spremembe v rastiščih. Podnebne spremembe se dogajajo hitro, gozdovi pa se zaradi svoje dinamike niso zmožni tako hitro prilagajati. Zato je izjemnega pomena, da se gozdarska stroka na podnebne izzive začne odzivati hitro in na način, da bodo tveganja za vpliv podnebnih sprememb na stanje gozdov čim manjša. Strokovnjaki opozarjajo, da nam na nekaterih področjih te znanosti še vedno primanjkuje relevantnih informacij in zadostnega znanja za naslavljanje problematike, so še poudarili na posvetu.