V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ugotavljajo, da bele štorklje zapuščajo panonski svet, ki si ga v Sloveniji brez njih težko predstavljamo. Največje zmanjšanje beležijo na Murski ravni, ki je tradicionalno gnezditveno območje bele štorklje v Sloveniji.

Med glavnimi razlogi, da štorklje zapuščajo panonski svet, so intenziviranje kmetijstva in spremembe rabe tal, pojasnjuje Urška Gajšek iz DOPPS. Kot razloži, sodijo vlažni travniki med najpomembnejše prehranjevalne habitate bele štorklje, saj so bogati z njenim plenom, denimo z dvoživkami, nevretenčarji in glodavci: "Zaradi intenziviranja kmetijstva so v panonskih pokrajinah številne vlažne travnike meliorirali in jih spremenili v njive ter regulirali reke, da ne poplavljajo več. Preostali travniki se zaradi izumiranja manjših samooskrbnih kmetij zaraščajo z gozdom. Posledično se je delež prehranjevališč, primernih za štorkljo, bistveno zmanjšal. Poleg tega se je zaradi zaraščanja ali košnje oz. mulčenja enkrat letno zmanjšala tudi kvaliteta prehranjevališč štorklje. Stalen vir hrane namreč zagotavlja mozaična košnja, saj štorklje zaradi lažje dostopnosti plena plenijo na travnikih z nizko vegetacijo."

 Je to skrb vzbujajoče?

Dokler imajo štorklje na voljo dovolj primernih habitatov drugod v Sloveniji, to ni razlog za skrb, saj je trend populacije bele štorklje v Sloveniji stabilen, posamezne subpopulacije v osrednji, severozahodni in jugovzhodni Sloveniji pa so v porastu, miri Gajškova, ki pa dogaja, da je ta pojav skrb vzbujajoč "lokalno, saj posledice intenziviranja, kot so spremembe krajine ter močno onesnažena prst in podtalnica negativno vplivajo tako na ljudi kot tudi na številne vrste v panonskem svetu, ki nimajo takšnih prilagoditvenih sposobnosti in možnosti selitve kot bela štorklja".

In kam se selijo? Od leta 1999 je bela štorklja svoj areal razširila predvsem v severozahodni in jugozahodni Sloveniji, hkrati pa opažamo tudi porast gnezdečih parov v jugovzhodni in osrednji Sloveniji, odgovarja Gajškova. Pojasnjuje, da je razlog za povečanje v teh predelih med drugim večja količina razpoložljive hrane zaradi vlažnih in trajnih travnikov: "Na Krški ravni je denimo za 60–70 % več optimalnih prehranjevališč (vlažnih in trajnih trajnikov) kot na Murski ravni, kar delno pojasni porast populacije na Krški in upad na Murski ravni." Ali gre za 'preseljene' ali 'nove' štorklje, ne vedo, saj o preseljevanju štorkelj znotraj Slovenije še nimajo dovolj podatkov, je še povedala. 

Lani poginili vsi trije opremljeni mladiči, letos eden najslabših gnezditvenih uspehov

Projekt Leti, Leti omogoča sledenje štorkljam na njihovi selitveni poti in že tretje leto pomembno prispeva k razumevanju in poznavanju teh čudovitih ptic. Pred kratkim smo poročali o tem, da so sredi julija z napravami GPS opremili mladiča iz gnezda v dolenjskih Zburah, ki sta se izvalila aprila. Mladi štorklji, Riki in Kiki, sta vse do 12. avgusta raziskovali okolico svojega gnezda v Zburah. 12. avgusta sta zapustili svoj dom in se odpravili na jug. Naslednje tri dni sta se prehranjevali v okolici Družinske vasi vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu prileteli na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeno 130 kilometrov. Naslednje jutro sta nadaljevali pot do Slavonskega Broda, že naslednji dan pa vse do mesta Vidin na bolgarsko-romunski meji. Selitev je potekala zelo hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, že prenočili v mestu Corlu v evropskem delu Turčije. Trenutno sta že v južni Turčiji, blizu meje s Sirijo.

Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanji tempo selitve upajo, da bosta hitro prečkali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Zdaj moramo še posebej močno stiskati pesti, saj ju v prihodnjih dneh čaka verjetno najnevarnejši del poti, prečkanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogosto tarče neusmiljenih krivolovcev, opozarjajo v DOPPS in Elektru Ljubljana, ki sta nosilca projekta Leti, Leti.

Za mladiča zdaj stiska pesti vsa Slovenija. V zadnjih letih mladiči pri selitvi niso imeli sreče. Z zadnjimi raziskavami sledenja z GPS-om mladim belim štorkljam ob selitvi so v DOPPS pridobili podatke o nekaterih izmed mnogih nevarnostih, ki pretijo štorkljam. Srečko je leta 2019 poginil, ko se je zapletel v plastično vrečko, lani so poginili vsi trije opremljeni mladiči, Oto, Lola in Čarli. Otova usoda je neznana, Lola si je zlomila nogo, najverjetneje zaradi trka z vozilom, Čarlija pa je za zabavo ubil kamelji pastir v Sudanu.

Letos pa beležimo enega najslabših gnezditvenih uspehov bele štorklje, ocenjuje Gajškova. "Gnezditveni uspeh je močno odvisen od vremena v prvi polovici maja. V letih z deževno in hladno pomladjo, kakršno je bilo letošnje, je smrtnost mladičev največja, saj mladiči prvih 14 dni še nimajo razvite lastne termoregulacije in so najobčutljivejši na podhladitve. Deževno in hladno vreme vpliva na preživetje mladičev tudi posredno, saj zmanjšana oskrba s hrano povzroči stradanje mladičev in ovira njihovo rast,"  je pojasnila. 

Bele štorklje so dolgožive ptice. Verjetnost lastnega preživetja in posledično ponovnega gnezdenja povečajo tako, da v neugodnih letih zmanjšajo število jajc in že izvaljenih mladičev, tako da jih vržejo iz gnezda. S tem povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev, saj njihovo število prilagodijo razmeram v naravi (količini razpoložljive hrane).

V zadnjih letih opažamo tudi povečan vpliv ekstremnih vremenskih pojavov, kot so toča in močna neurja, ki fizično poškodujejo mladiče, predvsem v drugi polovici gnezditvenega obdobja, še dodaja. 

Kolikšna je populacija štorkelj v Sloveniji, kateri so naši najbolj znani pari? 

V zadnjih desetih letih je v Sloveniji gnezdilo od 218 do 267 parov belih štorkelj. Težko rečemo, da imamo najbolj znan par, saj ima vsako gnezdo lokalno zelo velik pomen in je priljubljeno med domačini, pravi Gajškova.  "Sistematičen popis bele štorklje na DOPPS-u opravljamo že od leta 1999. Številna gnezda so aktivna že od takrat, marsikatera so starejša. Ne moremo govoriti o najstarejšem in najmlajšem paru, saj tovrstno evidenco težko vodimo. Res je, da se par načeloma vrača v gnezdo, a pri selitvi se mnogokrat zgodi, da par ali en njegov član pogine, njegovo gnezdo pa zasede nov par. Tovrstne podatke lahko pridobimo le z obročkanjem in sledenjem s sledilnimi napravami GPS.  Zaradi obročka na primer vemo, da v Šmartnem ob Paki že drugo leto zapored gnezdi ista štorklja," še nekaj podrobnosti o slovenskih štorkljah razkrije Gajškova.