Poročilo ocenjuje, da je gospodarska škoda, ki so jo povzročile suše, samo v letih med 1998 in 2017 znašala približno 124 milijard dolarjev.

"Zemlja se izsušuje, rodovitna tla pa se spreminjajo v prah," je opozoril izvršni sekretar Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) Ibrahim Thiaw in pri tem naznanil, da so suše med največjimi grožnjami trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju.

Toda medtem ko so kritično pomanjkanje vode, izguba rodovitne zemlje in dolgotrajna suša doslej prizadeli predvsem nerazvite države, na primer v afriški regiji Sahel, pa so sedaj vedno pogosteje prizadete tudi razvite države. Že dan pred konferenco je namreč Thiaw poudaril, da nobena država ni imuna na sušo in se pri tem skliceval na vse pogostejše suše v Evropi.

Po podatkih ZN se samo letos skoraj 160 milijonov otrok sooča s hudo in dolgotrajno sušo, več kot 2,3 milijarde ljudi po svetu pa se sooča z nezadostnimi zalogami vode. Pri tem ZN napovedujejo, da bi do leta 2040 lahko vsak četrti otrok na svetu trpel zaradi pomanjkanja vode, do leta 2050 pa bi suše lahko prizadele več kot tri četrtine svetovnega prebivalstva.

Glede na ugotovitve poročila bi v prihodnosti lahko med 4,8 in 5,7 milijarde ljudi živelo na območjih, kjer bi vsaj en mesec na leto primanjkovalo vode, trenutno pa to že velja za 3,6 milijarde ljudi.