Kot je povedal vodja informacijsko izobraževalnega centra TNP v Trenti Marko Pretner, z Naravnim parkom Julijsko predgorje, ki je eno izmed dveh zavarovanih območij v Furlaniji - Julijski krajini, sodelujejo praktično od njegovega začetka leta 1996. Prvi dogovori so bili povezani predvsem z upravljanjem kozoroga, ki so ga na italijanski strani naseljevali blizu meje, v Sloveniji pa je lovna vrsta. Sledili so številni čezmejni projekti, za čezmejno območje pa so prejeli tudi listino za trajnostni turizem v zavarovanih območjih.

"S parkom imamo zelo dobre povezave in to naše sodelovanje želimo razširiti še na druga področja," je dejal direktor javnega zavoda TNP Tit Potočnik. Zato je padla odločitev za sodelovanje tudi na področju Unescovega programa Človek in biosfera, ki zavezuje k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Vanj je vključenih kar 738 biosfernih območij po vsem svetu, od leta 2003 je med njimi slovenski del Julijskih Alp, od leta 2019 pa tudi italijanski del.

Le 22 območij v programu je čezmejnih, sedaj pa so stekla prizadevanja, da bi v enotno čezmejno biosferno območje združili tudi obstoječi biosferni območji na slovenski in na italijanski strani meje. Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe bi obsegalo skoraj 277.000 hektarov površine.

Povezovanje podpirata tudi slovensko in italijansko ministrstvo za okolje. Minister za okolje in prostor Uroš Brežan je na današnjem srečanju izpostavil, da je meja vedno nekaj, kar deli, hkrati pa je lahko tudi nekaj, kar prinaša nove izzive. Prepričan je, da se bo intenzivno sodelovanje TNP in parka Julijsko predgorje intenzivno nadaljevalo še naprej in da bodo koristi čezmejnega povezovanja prenesli tudi na prebivalce na obeh straneh meje.

Kot je izpostavil ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe in vodja Slovenskega planinskega muzeja Matjaž Podlipnik, narava ne pozna političnih in upravnih meja. Želi si, da teh meja tudi ne bi bilo med ljudmi. Pojasnil je, da so Julijske Alpe njihov skupen življenjski prostor, jih definirajo in povezujejo ter tudi postavljajo na zemljevid sveta, saj so bolj prepoznavna znamka od same Slovenije.

Pri pripravi kandidature za čezmejno biosferno območje ne bosta sodelovala samo oba parka, ki upravljata sedanja nacionalna biosferna območja, temveč vsi pomembni deležniki in lokalna skupnost celotnega območja. Dokumentacijo morajo Unescu predati do septembra 2023. "Če bo šlo vse po načrtu, v letu 2024 pričakujemo združitev v enotno čezmejno Biosferno območje Julijske Alpe," je povedal Potočnik.

Dodal je, da pogovori potekajo tudi z Avstrijo, ki ima na svoji strani meje prav tako biosferno območje. "Naš namen je povezati se tudi z njimi, da nas meje ne bodo ločevale, temveč nas bo okolje povezovalo in da bomo od tega imeli dobrobiti vsi – tako tisti, ki tu živimo, kot tudi ljudje, ki nas obiskujejo," je poudaril direktor javnega zavoda TNP.

Kar se tiče konkretnih učinkov združenja biosfernih območij, je pojasnil, da se bodo zmanjšale administrativne ovire, izboljšala pa se povezanost vsebin na obeh straneh meje. Pretner je prepričan, da tako kot se organsko razvija čezmejno območje, bodo organsko rasli tudi odnosi, medsebojna prilagajanja in nenazadnje tudi zakonodaja, ki na nacionalnih ravneh določa upravljanje zavarovanega območja.

Pretner je pojasnil, da skušajo v čim večji meri krepiti skupne aktivnosti. Med drugim so zadnji dve leti že imeli tudi vzpostavljene avtobusne prevoze med parkoma na obeh straneh meje. Pričakuje, da se bodo temu sodelovanju pridružile tudi ostale družbene sfere in nenazadnje tudi politika. Eden od izzivov je upravljanje divjadi in na splošno ekološka povezljivost, saj narava ne pozna meja.