FOTOGALERIJA

1 / 3

FOTO: Dušan Mihalič

V slovenskih gozdovih gobarji vedno pogosteje naletijo tudi na lovkasto mrežnico. A še pred nekaj časa je bila goba pri nas velika posebnost in redkost, je zapisal nekdanji profesor na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Franc Pohleven. Kot pojasnjujejo na spletni strani Invazivke.si, izvira iz Avstralije, Tasmanije in Nove Zelandije. Prvi podatek o tej nenavadni rdeči gobi je iz leta 1966. Vnešena je bila z volno, potem pa se je po slovenskih gozdovih pričela spontano širiti.

Smrdljiva sluz privablja muhe 

Kot opisujejo v gobarskem društvu Lisička Maribor, je mlado meso glive bledo rdeče, gobasto in luknjičavo, mehko, brez značilnega okusa, staro pa črni in močno smrdi. "Glivo takoj prepoznamo po obliki polipa s 3 do 7 rdečimi kraki (lovkami), ki so prekriti z olivno zeleno sluzjo in smrdijo po mrhovini. Mlad trosnjak požene iz jajca, ki je na površini tal ali napol ugreznjeno v tla. Na začetku so kraki bledo rdeči in na vrhu združeni, kmalu pa se razprejo, postanejo intenzivno rdeči in so dolgi 5–12 cm. Sluzasta snov na lovkah vsebuje trose, smrdi in privablja muhe, ki trose raznašajo," so opisali na Invazivke.si. Gliva je gniloživka (saprob) in jo najdemo na odpadlem listju, panjih in lesnem opadu. 

Vpliva še ne poznamo 

Kot ugotavljajo, je pri nas vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih. Kot pojasnjujejo, vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na glivne združbe in druge organizme v tleh še niso proučeni, zato njihovega morebitnega negativnega vpliva ne poznamo. Na nekaterih rastiščih lahko zraste nekaj 100 trosnjakov lovkaste mrežnice in rast se ponavlja iz leta v leto.

Podobna ji je še navadna mrežnica (Clathrus ruber), ki pa ima okrogel, votel, do 12 cm visok trosnjak, katerega stene sestavljajo mrežasto povezane prečke ali letvice gobjega tkiva, ki so rožnate ali živo rdeče. Na notranji strani teh letvic je temno olivna sluz s trosi, ki smrdi po mrhovini in privablja muhe.

Neužitna, ponekod velja za strupeno 

Kot je zapisal Pohleven, je goba zaradi vonja po mrhovini neužitna, naj bi pa učinkovine, izolirane iz gobe, delovale proti virusom in bakterijam, je še dodal. Kot opozarjajo v gobarskem društvu Lisička Maribor, v nekaterih delih sveta velja za strupeno. 

Pravila obnašanja v gozdu ali gozdni bonton

Deževni jesenski dnevi kar kličejo po nabiranju gob. A ko smo v gozdu se zavedajmo, da smo zgolj gostje v občutljivem ekosistemu in gostje na zemljišču, ki ima lastnika, zato spoštujmo pravila lepega obnašanja v gozdu, opozarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Gobo se lahko odtrga le na način, da se ne poškodujemo podgobja, torej gobo nežno zavrtimo okoli pokončne osi ali pa jo pri tleh odrežemo z nožem.

Gobe, ki jih nabiramo, morajo biti razvite do te mere, da prepoznamo njihove morfološke znake in smo tako tudi zaradi svoje varnosti prepričani, da je to goba, za katero zagotovo vemo, da je užitna ter da goba ni na seznamu zaščitenih vrst.

Odtrgano gobo skrbno očistimo in jo položimo v košaro oziroma drugo sredstvo za prenašanje, ki mora biti zračno. Nikakor gob ne prenašamo v PVC vrečkah in ostalih vrečkah, ki ne omogočajo pretoka zraka.

Posamezen obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv. Prekomerno nabiranje namreč škoduje tako gozdnim rastlinam ter glivi kot tudi celotnemu gozdnemu ekosistemu.

Prav tako lahko obiskovalec gozda rekreativno nabere na dan do 2 kg plodov, mahov in kostanja ter do 1 kg zelnatih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst.

Nespoštovanje določil rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin in gob v gozdu je prekršek, za katerega je zagrožena globa. Gozdarski inšpektorji bodo v jesenskem času izvajali inšpekcijski nadzor nabiranja gozdnih sadežev in plodov in nedovoljene vožnje v gozdovih.

Če se odpravimo v gozd, ne pozabimo, da v gozdu ne puščamo oziroma odmetavamo smeti in odpadkov, ne uničujemo ali poškodujemo gozdnih dreves, gozdnega rastja, rastlin in gob, ne vpijemo in drugače povzročamo hrupa, saj s tem plašimo gozdne živali. V gozdu ne kurimo, kurjenje v gozdu je prepovedano, pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin, mahov in gob pa ne presegamo dovoljene količine. Obiskovanje gozdnih rezervatov in pragozdnih ostankov ni dovoljeno, še poudarjajo na ministrstvu.