Ker postaja podnebje vedno bolj vroče in bolj suho, peščeni viharji  vse pogosteje nanesejo več centimetrov zadušljivega peska na ulice Chinguettija. Pesek ne prizanaša niti domovom, nekatere pa popolnoma zasuje, poroča AP.  Peščeni viharji niso nič novega, vendar so postali vse pogostejši in močnejši, vsak pa za seboj pusti nekaj centimetrov ali celo metrov peska v soseskah na robu mesta, za AP pripoveduje upokojeni učitelj Mohamed Lemine Bahane. Prebivalci uporabljajo mule in vozičke za odstranjevanje novega peska. Bahane je leta izvajal meritve nanosa peska in deževja in izpostavlja, da je Chinguetti v zadnjem desetletju prejel letno povprečno 2,5 centimetra padavin. Zaradi suše odmrejo drevesa in v mesto nanese še več peska. Ker so nižja akacijeva drevesa povsem pogreznjena v pesek, se nekateri pastirji zatečejo k sekanju datljevih palm, da bi nahranili svoje črede, kar še dodatno šibi tamkajšnji ekosistem. Pesek prav tako povzroča zaskrbljenost glede zdravja skupnosti, ki nenehno diha prah, je dejal Bahane.  

FOTOGALERIJA

1 / 7

FOTO: AP

Prav vegetacija je tista, ki lahko zadrži pesek. In čeprav s projekti sajenja novih dreves nekako poskušajo zajeziti pošiljke peska, to nič kaj ne pomiri prebivalcev v Mavretaniji, ki jih skrbi njihova prihodnost, poroča AP.  Chinguetti je eno od štirih Unescovih območij svetovne dediščine v Mavretaniji, zahodnoafriški državi, kjer je samo 0,5 % zemlje primerne za obdelavo. Mavretanci verjamejo, da je Chinguetti med najsvetejšimi islamski mesti.  Tam stojijo domovi iz suhega kamna in blatne malte, mošeje in knjižnice pa hranijo nekaj najstarejših koranskih besedil in rokopisov v Zahodni Afriki s temami od prava do matematike. 

Vodja skupnosti Melainine Med El Wely za AP pripoveduje, da je ves proces, kot bi gledal naravno katastrofo v počasnem posnetku: "To je mesto, obdano z oceanom peska, ki se vsako minuto širi.  Obstajajo kraji, po katerih zdaj hodim, a se spomnim, da so bile tukaj strehe, ko sem bil še otrok." 

Zemlja postaja vedno bolj suha 

Glede na poročilo Združenih narodov o dezertifikaciji iz leta 2024 je več kot tri četrtine zemeljskega ozemlja v zadnjih desetletjih postalo bolj suho. Suša je ogrozila sposobnost preživetja rastlin, ljudi in živali. Zemljo oropa vlage, ki je potrebna za življenje, uniči pridelke in lahko povzroči peščene nevihte in gozdne požare. Puščave, vključno s Saharo, se širijo z neverjetno hitrostjo in 'peščena morja' se ponovno aktivirajo, pri čemer sipine peska spreminjajo pokrajine, kjer je nekoč uspevala vegetacija.  V Afriki, celini, ki najmanj prispeva k emisijam fosilnih goriv,  sta po podatkih Svetovne banke samo Somalija in Esvatini že plačala visoko ceno podnebnih sprememb.

"Kar smo pred petimi do desetimi leti označevali kot najslabši možni scenariju, je zdaj dejansko videti kot bolj verjeten scenarij, kot smo mislili,"  za AP opozarja Andreas Baas, znanstvenik s King's College London, ki raziskuje, kako se spreminjajo vetrovi in način raznašanja peska. 

Znanstveniki za to krivijo podnebne spremembe. "Krivec so podnebne spremembe, ki jih povzroči človek. Segrevanje planeta povzroča tudi, da je zemlja vedno bolj suha," opozarjajo v poročilu ZN. "S suhostjo povezano pomanjkanje vode povzroča bolezni in smrt ter spodbuja prisilne migracije po vsem svetu." Zaskrbljeni so zaradi propadanja tal v nekoč rodovitnih regijah, ki postopoma postajajo puščave. V Chinguettiju pa spreminjajoče se podnebje prinaša številne posledice: drevesa se sušijo, vodnjaki usihajo izginjajo viri in sredstva za preživetje.