Na družbenih omrežjih so se pojavili videoposnetki, ki prinašajo grozljive prizore iz nacionalnega parka Hwange. Eden izmed njih prikazuje mladega slona, ki se bori za življenje, potem ko je obtičal v blatu v presušeni luknji, kjer je bila prej voda. Park je dom za okoli 45.000 slonov, tu pa domuje še več kot 100 vrst drugih sesalcev in več kot 400 vrst ptic. 

Suša je v nacionalnem parku v Zimabveju Hwangev zadnjih tednih terjala življenje že več kot stotih slonov. Oblasti opozarjajo, da bi lahko kmalu poginilo še več živali, poroča AP.  Napovedi namreč kažejo nadaljevanje pomanjkanja dežja, prav tako bo v delih države še bolj pritisnila že tako peklenska vročina.

Krizne razmere za živali 

Mednarodni sklad za zaščito živali je razmere opisal kot krizne. Kot je poudarila predstavnica Zimbabveja za nacionalne parke in divje živali Tinashe Farawo, El Nino še slabša že tako kritične razmere. V Zimbabveju se je deževno obdobje tako začelo tedne pozneje, kot je to običajno. Napovedi pa niso nič kaj optimistične, saj vse kaže na še bolj suho in vroče vreme. Deževna sezona v Zimbabveju se je običajno začela oktobra in je trajala do marca. V zadnjih letih pa je to postalo neredno in naravovarstveniki so opazili daljša, hujša sušna obdobja.

Oblasti se bojijo, da bi se ponovil črn scenarij iz leta 2019, ko je v Hwangeju zaradi hude suše poginilo več kot 200 slonov. Zato so ta mesec sprožili alarm. Kot sporočajo, so najbolj prizadeti mladi, starejši in bolni sloni, ki ne zmorejo prepotovati dolgih razdalj, da bi našli vodo. Povprečen slon za preživetje potrebuje približno 200 litrov vode. 

Naravovarstveniki opozarjajo, da reševanje slonov ni samo zaradi živali. Sloni so namreč ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam prek ekosistema, saj razpršujejo vegetacijo na velike razdalje z gnojem, ki vsebuje rastlinska semena, kar omogoča širjenje, regeneracijo in razcvet gozdov. Drevesa pa iz ozračja, kot vemo, posrkajo ogljikov dioksid, ki segreva planet. "Pri pogozdovanju imajo veliko večjo vlogo kot ljudje," pravijo v nacionalnem parku. "Tudi to je eden od razlogov, zakaj se borimo za ohranitev slonov pri življenju."

Kaj je El Nino? 

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je julija potrdila, da se vrača vremenski pojav El Nino, zaradi katerega naj bi po svetu v bližnji prihodnosti pustošile suše, požari, poplave in monsuni. Vremenski fenomen El Nino se zgodi vsakih nekaj let zaradi segrevanja zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana. ZN so vlade držav po svetu posvarili, naj bodo pripravljene. "Napoved El Nina je znak vladam po vsem svetu, naj se pripravijo na omejevanje njegovih posledic na zdravje ljudi, ekosisteme in gospodarstva," je sporočil generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Razmere, značilne za pojav El Nino, so v Tihem oceanu prisotne prvič po nekaj letih, je sporočila WMO. Po navedbah meteorološke organizacije se je povprečna mesečna temperatura v vzhodnem delu pacifiške regije od februarja do sredine junija povzpela z 0,44 stopinje Celzija pod dolgoletnim povprečjem na 0,9 stopinje Celzija nad povprečjem, je poročala STA. 

El Nino je naravni pojav, povezan s segrevanjem temperature površinskih plasti vode osrednjega in vzhodnega dela Tihega oceana ob ekvatorju. Značilno je, da povzroči več padavin v nekaterih delih Južne Amerike, na jugu ZDA, na Afriškem rogu in v srednji Aziji. Po drugi strani pa lahko povzroči hudo sušo v Avstraliji, Indoneziji, nekaterih delih južne Azije ter v srednji Ameriki. Zaradi toplejše vode se okrepijo tropski cikloni v Tihem oceanu, po drugi strani pa El Nino zavira njihovo nastajanje na območju Atlantika.

Od leta 2020 je na svetovno podnebje vplivala nenavadno dolga La Nina – hladen vremenski pojav, nasproten El Ninu, ki se je končal v začetku letošnjega leta. Kljub hladnejšim vremenskim posledicam skoraj štiri leta trajajoče La Nine je bilo po podatkih Združenih narodov zadnjih osem let najtoplejših v zgodovini. Brez La Nine bi bilo globalno segrevanje še hujše, je poročala STA.