Za približno 500 olimpijskih bazenov oziroma 1,25 milijona ton radioaktivne vode namerava Japonska izpustiti nazaj v Tihi ocean. Gre za vodo, ki so jo v desetih letih prečrpali iz morja za hlajenje jedrskega reaktorja v nuklearki v Fukušimi. Spuščati naj bi jo začeli čez dve leti.

Radioaktivno vodo vse od potresa in cunamija, ki sta botrovala jedrski nesreči leta 2011, hranijo v več kot 1000 velikih jeklenih rezervoarjih, nameščenih ob jedrski elektrarni. A v desetih letih se je vode nabralo že toliko, da bo prihodnje leto zmanjkalo kapacitet za njeno shranjevanje, zato jo nameravajo izpustiti nazaj v ocean.

Protesti zaradi napovedanega izpusta vode

Sosednji Južna Koreja in Kitajska sta takoj po objavi japonskih namer izrazili skrbi in nestrinjanje z izpustom vode nazaj v ocean. Kitajska opozarja, da Tihi ocean ni japonska greznica. Liu Senlin iz kitajskega Inštituta za jedrsko energijo je takšne namere označil za "skrajno neodgovorne". 

Južna Koreja je zagrozila s pravnim bojem. Odlaganje odpadkov v morje urejata najmanj dve mednarodni pogodbi: Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) in Protokol 1996 h Konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov, sprejeta leta 1972 v Londonu (Londonska konvencija). 

V Južni Koreji vse od 13. aprila, ko je Japonska sporočila svojo namero, potekajo protesti, tako na kopnem kot na morju. Protestniki praktično kampirajo pred japonskim veleposlaništvom v Seulu, okoljevarstvene, ribiške in druge skupine pa Tokio pozivajo, naj se odpove svojim načrtom in najde drugo rešitev. 

Izpustu odpadne radioaktivne vode v ocean nasprotujejo tudi lokalne japonske, južnokorejske in tajvanske ribiške industrije, pa tudi skupnosti na otokih v Tihem oceanu. Ribiške zveze v mestu Fukušima so prav tako glasno kritizirale načrte japonskih oblasti, saj kot pravijo, bi s tem uničili njihova prizadevanja iz zadnjega desetletja, ko so mukoma uspeli znova pridobiti zaupanje lokalnih prebivalcev, da so njihovi morski "pridelki" varni za uživanje. 

Ribiči se bojijo, da bo voda iz Fukušime kontaminirala morja in posledično tudi morsko življenje, čeprav japonske oblasti obljubljajo, da bodo odpadno vodo pred izpustom obdelali in razredčili, tako da bodo ravni sevanja v njej nižje od tistih, predpisanih za pitno vodo.

Po nekaterih ocenah naj bi odpadna radioaktivna voda po izpustu potrebovala najmanj leto dni (po nekaterih manj optimističnih ocenah pa okoli 200 dni), da bi dosegla tudi južnokorejsko ribiško območje. "Ko bo kontaminirana voda iz Fukušime izpuščena, se bodo ljudje izogibali morski hrani in ribiči bodo izgubili delo," je svoje skrbi za televizijo Al Jazeera razkril 73-letni južnokorejski ribič Lee Dong Ho, ki se že 40 ukvarja z ribištvom in gojenjem morskih rib. 

Svoje nasprotovanje so izrazile tudi številne mednarodne okoljske organizacije, med drugim tudi Greenpeace. Zaskrbljeni so predvsem zaradi radioaktivnih meterialov, kot je izotop ogljika C-14, ki bo ostal v odpadni vodi. Njegova razpolovna doba je namreč približno 5730 let. Ta pa se bo zato zlahka kopičil v prehranski verigi, posledično pa lahko vpliva na zdravje ljudi. Zato so prepričani, da bi morali odpadno radioaktivno vodo še naprej skladiščiti, dokler ne bodo razvili tehnologije, s katero bodo izboljšali filtracijo tudi tega radioaktivnega elementa. 

Na družbenih omrežjih se vrstijo tudi pojavili pozivi k bojkotu japonskih rib in morskih izdelkov. Če ne bodo našli rešitve, ki bo ustrezala vsem in pomirila ljudi v regiji, se bo nasprotovanje japonskim načrtom nadaljevalo. 

Stroka: Nevarnosti za okolje ni

Za razliko od znanstvenikov s kitajskega inštituta za jedrsko energijo je večina drugih svetovnih jedrskih strokovnjakov mnenja, da takšno nadzorovano spuščanje obdelane radioaktivne vode ne predstavlja nevarnosti za okolje. "Med znanstveniki velja konsenz, da je vpliv na zdravje minimalen, vendar pa ne moremo reči, da je ničen, kar je tisto, kar sproža polemike," je za AFP dejal japonski jedrski strokovnjak Michiaki Kai. 

"Kot znanstvenik moram ohraniti trezno glavo pri tem in pogledati dejstva, in dejstva ne pravijo, da bo to nekaj, kar bi nas moralo zelo skrbeti," je za revijo Nature dejal Jordi Vives I Battle, znanstvenik iz belgijskega centra za jedrske raziskave, ki proučuje učinke radiacije na morske ekosisteme. 

Izpust obdelane odpadne vode nazaj v okolje je del standardnih operacij v jedrskih elektrarnah. Vendar pa je belgijski strokovnjak poudaril, da se je v primeru Fukušime skozi leta nabrala velika količina te vode in da je bila koncentracija radioaktivnih elementov v njej izjemno visoka, saj je bila neposredno v stiku s staljeno sredico reaktorja. Zato gre v tem primeru za izjemno situacijo. Vendar pa je na podlagi japonskih načrtov o ravnanju z odpadno vodo prepričan, da ta ob izpustu ne bo imela višjih radioaktivnih nivojev, kot so sicer prisotni v okolju in vodi. Jedrski strokovnjak sicer opravlja raziskave v Fukušimi vse od usodne nesreče. 

Kako nevaren je radioaktivni element tritij?

V družbi Tokyo Electric Power Company (Tepco), ki upravlja z nuklearko v Fukušimi, pravijo, da s filtrirnimi postopki odstranijo večino radionuklidov, med drugim tudi cezij in stroncij. Še vedno pa ostane tritij, ki pa po besedah Vivesa I Battleja oddaja najnižje doze radioaktivnosti med vsemi radioaktivnimi elementi. "Lahko se ga izpusti v večjih količinah kot katerikoli drugi radionuklid, saj ima zelo majhen vpliv," poudarja. 

Tritij je radionuklid, ki ga najdemo v naravnem okolju in živih organizmih, vključno z ljudmi, je za Nature pojasnila jedrska kemičarka in direktorica Centra za okoljsko radioaktivnost na Norveški univerzi znanosti o življenju iz Osla Deborah Oughton. 

Kot pravi, glede na to, da japonska namerava vodo v okolje spuščati postopoma, več let, Oughtonova meni, da bo radioaktivnost primerljiva s tisto, ki je dovoljena v pitni vodi. "Neposreden vpliv radioaktivnosti na okolje in človeško zdravje bo po mojem mnenju zelo zelo nizko," poudarja jedrska strokovnjakinja. 

Tritij velja za relativno neškodljiv radionuklid, saj ne seva dovolj, da bi lahko prodrl skozi človeško kožo. Nevaren je samo ob vdihavanju in zaužitju. Če ga zaužijemo, namreč lahko predstavlja tveganje za razvoj raka, so zapisali v članku iz leta 2014, objavljenem v znanstveni reviji Scientific American. 

Odpadno vodo, ki vsebuje tritij, že zdaj v okolje spuščajo jedrske elektrarne po svetu. 

Izpust bo nadzorovala IAEA

Da bi dodatno pomirila skrbi, bo japonska vlada pri načrtovanju, implementiranju in monitoringu izpusta odpadne radioaktivne vode sodelovala z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). 

Generalni direktor IAEA Rafael Grossi zato zagotavlja, da bo radioaktivnost v obdelani odpadni vodi zelo nizka. Poleg tega pa poudarja, da bo vpliv na okolje dodatno zmanjšan, saj bo Japonska vodo izpuščala postopoma, več let. "Tam bomo še pred izpustom, med načrtovanjem, med fazo kalibracije. Tam bomo, ko se bo začela operacija in tam bomo tudi po tem," je dejal za revijo Nature. 

Znanstveniki ob tem opozarjajo, da bodo morali biti monitoringi voda po izpustu strogi in natančni, da bodo res zagotavljali, da so ravni radionuklidov v morski hrani niso škodljivi za zdravje ljudi. 

Težava je namreč tudi v tem, da ljudje Tepcu, upravljalcu jedrske elektrarne Fukušima, ne zaupajo zaradi napak iz preteklosti. Pa tudi zato, ker so sprva skušali zmanjšati resnost same jedrske nesreče. Nenazadnje pa je družba leta 2018 priznala, da niso filtrirali vseh nevarnih snovi iz vode, čeprav so leta trdili drugače. 

Jedrska nesreča se je zgodila, ko se je zaradi potresa in nato še uničujočega cunamija, prekinila dobava električne energije, ki je poganjala hladilne sisteme. Posledično so se začeli pregrevati reaktorji in sredice treh reaktorjev so se povsem stalile. Sledila je vodikova eksplozija, ki je nuklearko še dodatno poškodovala, radioaktivne snovi pa so uhajale v okolje. 

Vse od nesreče upravljavec elektrarne Tokyo Electric Power Company z vodo še naprej hladi reaktorje, odpadne vode pa nato shranjuje v več kot 1000 velikih rezervoarjih. Če tega ne bi počeli, bi se reaktorji še naprej pregrevali in sledile bi nove eksplozije in posledično nova okoljska katastrofa. Med samim postopkom ohlajanja reaktorjev postane voda kontaminirana s škodljivimi radionuklidi oziroma radioaktivni elementi in tako tudi sama radioaktivna.