EKOLOGIJA
Spregledane žrtve podnebnih sprememb: Ne maram vode, zaradi poplav nisem mogla v šolo
Junija 2024 so Bangladeš doletele obsežne poplave, ki so prizadele 3,74 milijona ljudi. Poplave so poškodovale šole, druge javne objekte in vodne vire, kar je povzročilo zdravstvena tveganja in motnje v vsakdanjem življenju. Tudi Tawhida zato nekaj časa ni mogla obiskovati pouka. Naravna ujma je namreč prizadela več kot 7000 šol, kar je otežilo ali prekinilo izobraževanje več kot 1,49 milijona otrok, številne šole je poplavilo ali so jih spremenili v začasna zavetišča. To je povzročilo zaprtje številnih šol, kar je poslabšalo obstoječo učno krizo v državi.
A kljub divjanju narave je Tawhidin 15-letni stric Ahmed našel rešitev in deklici ter njenim sošolcem s plovilom pomagal, da so dosegli šolo. Tawhida namreč uživa v učenju skupaj s svojo najboljšo prijateljico Tanio, s katero si pomagata pri učenju in delita igrive trenutke v prostem času.
Vročinski valovi, cikloni, poplave ...
Uničujoče posledice podnebnih sprememb velikokrat prizadenejo prav najranljivejše. In vseh posledic se sploh ne zavedamo oziroma ostanejo spregledane. Kot opozarja Unicef, se je v nemilosti ekstremnih vremenskih pojavov znašlo veliko število otrok po vsem svetu. Ti so prekinili ali onemogočili njihovo izobraževanje. Vročinski valovi, cikloni, poplave in neurja so najbolj prizadeli izobraževanje otrok v Afganistanu, Bangladešu, Mozambiku, Pakistanu in na Filipinih.
Leta 2024 je bilo izobraževanje vsaj 242 milijonov učencev v 85 državah ovirano zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno z vročinskimi valovi, tropskimi cikloni, neurji, poplavami in sušami, kar še poglablja krizo na področju izobraževanja, so sporočili iz Unicefa. To so ugotovitve analize, ki se osredotoča na ekstremne vremenske dogodke, ki so bili razlog za zaprtje šol ali prekinitev izvajanja pouka, in posledice za otroke od predšolske do srednješolske ravni.
Nekatere države so bile lani izpostavljene več ekstremnim vremenskim dogodkom. V Afganistanu so na primer poleg vročinskih valov doživeli tudi hude poplave, ki so maja poškodovale ali uničile več kot 110 šol, zaradi česar je bilo ovirano izobraževanje več tisoč učencev. Vročinski valovi, nevihte, poplave in drugi vremenski ekstremi lahko med drugim poškodujejo ali uničijo šolsko infrastrukturo in opremo za izobraževanje, ovirajo poti v šolo ali celo predstavljajo življenjsko nevarnost. Vplivajo pa tudi na koncentracijo, spomin ter duševno in telesno zdravje učencev, opozarjajo v Unicefu.
Šole najpogosteje zaprte zaradi vročinskih valov
Prav vročinski valovi so bili lani najpogostejši ekstremni vremenski dogodek, zaradi katerega so bile šole zaprte. Samo aprila lani je bilo zaradi tega prizadetih več kot 118 milijonov učencev. Aprila so šole v Bangladešu in na Filipinih povsem zaprle svoja vrata, v Kambodži pa je bil šolski urnik krajši za dve uri na dan. Maja so se temperature v nekaterih delih Južne Azije povzpele do 47 stopinj Celzija, zaradi česar so bili otroci izpostavljeni nevarnosti vročinske kapi, izpostavljajo v organizaciji.
Kot je povedala povedala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell, so otroška telesa namreč še posebej občutljiva in ranljiva. Hitreje se segrejejo, manj učinkovito se znojijo in počasneje se ohlajajo kot odrasla. V učilnicah, ki ne omogočajo zaščite pred zunanjo vročino, imajo otroci težave s koncentracijo. V primeru poplav otroci nimajo dostopa do šole. Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki ogrožajo zdravje in varnost otrok, 1 od 7 učencev lani ni obiskoval pouka, kar ima dolgoročen vpliv na nadaljnje izobraževanje otrok, je ponazorila.
Države prekinile izvajanje pouka
Največ vremenskih ekstremov se je zgodilo septembra, ko se v številnih delih sveta pričenja novo šolsko leto. Vsaj 16 držav je v tem kritičnem obdobju prekinilo izvajanje pouka zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno s tajfunom Yagi, ki je prizadel 16 milijonov otrok v vzhodni Aziji in na Pacifiku, so spomnili v Unicefu. Kot ugotavljajo, je bila med vsemi regijami najbolj prizadeta južna Azija, kjer se je lani z ovirami pri izobraževanju zaradi vremenskih ekstremov spopadalo 128 milijonov učencev, medtem ko je bilo v vzhodni Aziji in na Pacifiku prizadetih 50 milijonov učencev. El Niño je še naprej uničujoče vplival na otroke v Afriki; v vzhodni Afriki so bile pogoste močne padavine in poplave, v nekaterih delih južne Afrike pa huda suša.
Z vremenskimi ekstremi so se spopadale prav vse regije sveta
Na svetovni ravni izobraževalni sistemi na cedilu že tako ali tako puščajo na milijone otrok, poudarjajo v Unicefu: "Pomanjkanje usposobljenih učiteljev, prenatrpane učilnice ter razlike v kakovosti in dostopu do izobraževanja so že dolgo krivci za krizo na področju izobraževanja, ki pa jo posledice podnebne krize le še poglabljajo. Analiza kaže, da skoraj 74 odstotkov prizadetih učencev živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. A z vremenskimi ekstremi so se lani spopadale prav vse regije sveta. Močno deževje in poplave so denimo septembra prizadele Italijo, kjer je bilo ovirano šolanje več kot 900.000 učencev, oktobra pa Španijo, kjer je bil pouk prekinjen za 13.000 otrok. "
