Na prvi farmi hobotnic na svetu bi v en akvarij zaprli vse do 1000 hobotnic. Znanstveniki so takšen načrt označili za krut. Španska multinacionalka Nueva Pescanova namreč namerava letno vzgojiti več kot milijon teh inteligentnih bitij za prehrano ljudi, poroča Euronews. Prva takšna farma na svetu naj bi zrasla Kanarskih otokih, hobotnice pa bi gojili v akvarijih v dvonadstropni zgradbi. 

Kot so ocenili znanstveniki, bi takšni pogoji povzročili stopnjo umrljivosti med hobotnicami za okoli 10 do 15 odstotkov. Živali naj bi hranili z ribjimi ostanki in stranskimi proizvodi. Pokončali pa naj bi jih tako, da bi jih dajali na "led". V podjetju zanikajo, da bi živali trpele, a znanstveniki se s tem ne strinjajo. "Takšna farma ne bi smela biti dovoljena, to je zelo kruto," je za BBC poudaril profesor Peter Tse z Univerze Dartmouth.

Kot opozarjajo znanstveniki, so hobotnice dokazano izjemno inteligentna bitja. Številni poskusi so dokazali, da se te radovedne živali, ki spreminjajo obliko, neverjetno prilagajajo. Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.  Pločevinke, zavržene steklenice in ostale smeti, ki končajo na morskem dnu, so se naučile uporabljati kot zavetje, skrivališče ali celo kot gnezdo za svoja jajca. 

Hobotnice so znane po številnih mehanizmih, ki jim omogočajo preživetje – med drugim posnemajo strupena bitja in se branijo s curki vode. Samo z opazovanjem se lahko hitro naučijo ustaljenih nalog in imajo približno 500 milijonov nevronov – zaradi česar, kot ugotavljajo znanstveniki, se lahko po pameti primerjajo s psi.

Zaradi svoje vedoželjne in radovedne narave bodo hobotnice v ujetništvu zelo trpele, so prepričani. So tudi samotarska, teritorialna bitja in strokovnjaki se bojijo, da bi zaradi ujetosti v zaprtem prostoru z nezaželenimi sosedi pojedle druga drugo. Prejšnji poskusi vzreje hobotnic za gojenje so se namreč končali z visoko stopnjo umrljivosti med živalmi, pa tudi s primeri agresije, kanibalizma in samopoškodovanja, svarijo znanstveniki. 

Trenutno tudi ni znane humane metode za ubijanje hobotnic in trenutne tehnike, ki se uporabljajo na hobotnicah, še zdaleč niso usmiljene do teh glavonožcev. Hobotnice, ubite za prehrano ljudi, pogosto žive skuhajo, zabodejo v glavo, zadušijo ali zamrznejo v ledu.

Proti farmi protestirajo tudi aktivisti, ki so v Madridu opozarjali na nehumano gojenje hobotnic. Farma naj bi bila končana naslednje leto. Španska multinacionalka Nova Pescanova sicer trdi, da se bodo hobotnice, gojene v ujetništvu, obnašale drugače kot tiste v naravi. Od leta 2018 je podjetje izvajalo pilotni projekt v raziskovalni ustanovi v severni Španiji, kjer mu je uspelo vzrediti pet generacij živali, rojenih v ujetništvu. "V Evropski uniji ni mogoče gojiti nobene živalske vrste brez upoštevanja pogojev za njihovo dobro počutje," pravi Roberto Romero, direktor multinacionalke. "To je standard in naša skupina ne dela nič drugega kot upošteva smernice in zakonodajo," trdijo.