Poročilo kaže na "šokantno in včasih depresivno" sliko, se je na slabo oceno odzvala avstralska ministrica za okolje in vode Tanya Plibersek, sicer slovenskih korenin. 

"Če bomo nadaljevali po tej poti, morda naši otroci in vnuki ne bodo več občudovali dragocenih krajev, pokrajin, živali in rastlin, na katere pomislimo, ko pomislimo na dom," je poudarila Pliberskova. 

Danes predstavljeno poročilo je med drugim pokazalo, da se stanje okolja poslabšuje zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in rudarjenja. Tudi izguba habitatov in invazivne vrste vse bolj ogrožajo vrste in ekosisteme, medtem ko so naložbe v ohranjanje biotske raznovrstnosti nezadostne.

Avstralija je izgubila več vrst sesalcev kot katera koli druga celina in ima eno najvišjih stopenj upadanja biotske raznovrstnosti med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), navaja poročilo. 

Ekstremni vremenski pojavi in njihova povišana pogostost močno vplivajo na okolje in ljudi.

Suša, gozdni požari in rekordne poplave

Avstralijo je med letoma 2017 in 2019 prizadela rekordna suša, v letih 2019 in 2020 pa so v državi divjali gozdni požari, zaradi katerih je med drugim pogorelo osem milijonov hektarov avtohtone vegetacije. Nato so v letu 2021 in letos sledile še rekordne poplave.

Poročilo o stanju okolja, ki ga je napisalo 37 neodvisnih strokovnjakov, zato poziva vlado k spodbujanju usklajenih okoljskih ukrepov, pri čemer navaja medsektorsko sodelovanje in iskanje rešitev v sodelovanju s staroselskimi ljudstvi in njihovim znanjem.

Prejšnja avstralska vlada pod vodstvom Scotta Morrisona, ki je bila pogosto tarča kritik zaradi neukrepanja glede podnebnih sprememb, je poročilo prejela že lani, vendar ga ni želela objaviti pred majskimi volitvami.

Nova vlada pod Anthonyjem Albanesejem pa je po zmagi na volitvah obljubila odločnejše ukrepe na tem področju. "Okolje resnično potrebuje strukturne in sistemske spremembe," je ob predstavitvi dejala Pliberskova.

Ministrica Plibersek je dejala še, da si je Albanesejeva vlada postavila cilj, da do leta 2030 zaščiti 30 odstotkov avstralskega kopnega in oceanov. Dodala je, da naj bi vlada v naslednjem letu pripravila tudi novo okoljsko zakonodajo.