EKOLOGIJA

Jezera v puščavi: zakaj je poplavilo Saharo?

printNatisnimessage2
Osupljivi prizori puščave v Maroku, ki jih nismo vajeni. Peščene sipine, ki so postale jezera. Kaj je botrovalo obsežnim poplavam? Kot pojasnjuje klimatolog Gregor Vrtačnik iz Arsa, vpliv podnebnih sprememb na ta dogodek verjetno ni prav velik, temveč gre za redko vremensko situacijo.

Poročali smo o osupljivih prizorih, ki so jih v zadnjih tednih ujeli fotografski objektivi v maroškem delu Sahare. Velika jezera, iz katerih štrlijo palme, ki jih obkrožajo peščene sipine. Puščavo je poplavilo po tem, ko je eden najbolj sušnih predelov na svetu minuli mesec prejel obilne količine dežja. Med drugim se je napolnilo tudi jezero Iriqui, ki je bilo že 50 let presušeno.

Tolikšno količino dežja in večje poplave so na območju nazadnje zabeležili pred približno 30 do 50 leti. Kateri pogoji pa so bili prav zdaj, da se je zgodil ta scenarij? Kot pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa, je bilo avgusta in septembra letos na zahodu Sahare več dogodkov z nenavadno močnimi padavinami. Najhuje je bilo septembra na jugovzhodu Maroka oziroma vzdolž meje z Alžirijo, in sicer je močno deževalo 7. in 8. septembra ter nato še od 20. do 22. septembra.  

V prvem dogodku je bilo deževje posledica ciklona, ki je potoval nenavadno južno proti zahodu Afrike. Ciklon je na sprednji, vzhodni strani, potisnil zelo vlažno zračno maso iznad ekvatorialnega Atlantika proti Maroku. Ta zračna masa se je narivala na vzhodna predgorja Atlasa in tam so se sprožile plohe in nevihte, ki so ponekod vztrajale dlje časa. Krajevno je v obeh dneh skupaj padlo celo več kot 200 mm dežja, kar je več od letnega povprečja. 

V drugem dogodku pa je bil na skrajnem zahodu Afrike šibak ciklon, zato je pri tleh nad Maroko z juga pritekala vlažna zračna masa. Ob narivanju na predgorja Atlasa so spet nastajale močnejše padavine, podobno obilne kot s 7. na 8. september, je razložil Vertačnik. 

Poplavljena puščava Sahara
Poplavljena puščava SaharaFOTO: AP

Takšnih scenarijev za puščavo nismo vajeni. Gre pri tem za podnebne spremembe ali je bilo takšen dogodek za pričakovati? Kot odgovarja Vertačnik, verjetno v tem primeru vpliv podnebnih sprememb ni bistven, temveč gre za redko vremensko situacijo: "V prihodnosti se bo letna višina padavin na severu Sahare verjetno zmanjšala, v osrednjem delu in na jugu, še bolj pa v Sahelu, pa povečala. Pri nalivih na severu Sahare ni pričakovati večjih sprememb, drugod se bodo nalivi okrepili. Območje, ki so ga prizadele poplave, spada bolj v severno območje Sahare, tako da tu vpliv podnebnih sprememb na eno- do nekajdnevne ekstremne padavine verjetno ni prav velik." 

Bi lahko zaradi takšnih sprememb Sahara postajala bolj zelena oziroma ozelenela?  

Kot meni Vertačnik, bi morda lahko zaradi globalnega segrevanja Sahel in južni rob Sahare sčasoma postal nekoliko bolj zelen, medtem ko v notranjosti Sahare ne bo večjih sprememb. Kaj pa bi takšna sprememba tega območja pomenila za vremenske vzorce po svetu in lokalno? Nekoliko bi vplivala na okoliška območja, npr. Sredozemlje, a verjetno ne prav veliko, pojasnjuje Vertačnik. Kaj pa to pomeni za ekosisteme v Sahari? Večja količina dežja na letni ravni na jugu Sahare bi koristila mnogim živalskim in rastlinskim vrstam ter seveda ljudem, po drugi strani pa bi lahko močnejši nalivi povzročili večjo škodo in preoblikovali pokrajino. Ali se podobne spremembe že dogajajo ali se obetajo po drugih puščavah na svetu? V večini puščav se zaradi podnebnih sprememb pričakuje manj padavin in višjo temperaturo zraka, torej gre pri južnem delu Sahare bolj za izjemo kot pravilo, sklene sogovornik.